Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ral (3.800-3.824)
- pregrupírati -am dov. (ȋ) 1. na novo razdeliti, razvrstiti: pregrupirati brigado; uporniki so se pregrupirali / pregrupirati gradivo v arhivu; meščanstvo se je pregrupiralo v različne stranke 2. uvrstiti iz ene skupine v drugo: več mladincev so pregrupirali; kmalu so ga pregrupirali ♪
- pregúrati -am dov. (ȗ) nižje pog. prebiti, preživeti: bomo že kako pregurali ♪
- prehájati -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi
točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je
prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
- prehítek -tka m (ȋ) knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro // glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov ◊ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd ♪
- prehraníti in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti // redko nahraniti: prehranil in prenočil jih je prehránjen -a -o: preslabo prehranjeni ljudje ♪
- prehránjati -am nedov. (á) redko prehranjevati: prehranjati je moral številno družino ♪
- preigráti -ám dov. (á ȃ) 1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli // nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove 2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike // šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol 3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali ● ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro ◊ šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo preigráti se gled., s prislovnim določilom pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra preigrán -a -o: stare, že preigrane drame ♪
- preigrávati -am nedov. (ȃ) 1. večkrat preigrati: preigravati klavirske skladbe // nav. ekspr. z igranjem preglašati, presegati: skušal je preigravati druge instrumente 2. z boljšo igro dosegati premoč: domačini so brez težav preigravali nasprotnikovo obrambo // šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: izgubil je žogo, ko je preigraval; rad preigrava / prehiteval je, preigraval in streljal ◊ šah. preigravati objavljene šahovske partije ponavljati jih za vajo ♪
- preiskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe // delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali 2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali 3. redko raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo preiskujóč -a -e: preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati preiskován -a -o: preiskovani odlitki; preiskovane osebe ♪
- preizkús tudi preskús -a m (ȗ) postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev ♪
- preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
- preizkúsiti -im tudi preskúsiti -im dov. (ú ȗ) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti // narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev 2. narediti, povzročiti, da postane kdo
utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo ● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah preizkúšen tudi preskúšen -a -o: preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena ♪
- preizkúšanec tudi preskúšanec -nca m (ú) 1. kdor je preizkušan: preizkušanec je na dražljaj hitro reagiral 2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizkuša: preizkušanci so določeni s standardi ♪
- preizkúšati -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na
vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži ● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot ♪
- préj prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čimprej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji 2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim // izraža preteklost dejanja: vrt je
zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil 3. izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; ekspr.: prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave // ekspr., v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen ● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost préj ko vez., v časovnih
odvisnih stavkih preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej ♪
- prejádrati -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice ● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem ♪
- prejudicírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj ♪
- prekíniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem
strnjenem: prekiniti črto 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
- preklétstvo -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti ● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil ♪
- prekliceváti -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
- preključeváti -újem nedov. (á ȗ) elektr. večkrat preključiti: preključevati telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo ♪
- prekljúčiti -im dov. (ú ȗ) elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu: preključiti telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo ♪
- prekomôrski -a -o prid. (ó) publ. čezmorski: prekomorska dežela / prekomorska ladja ♦ zgod. prekomorske brigade brigade, ki so se formirale v bazi vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Italiji od jeseni 1943 dalje ♪
- prekontrolírati -am dov. (ȋ) 1. ugotoviti dejansko stanje, položaj česa, pregledati: prekontrolirati osebne dokumente / čete so prekontrolirale vse ozemlje / prekontrolirati izpolnjevanje delovnega načrta 2. ponovno kontrolirati: prekontrolirati delovanje stroja ♪
- prekopírati -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: prekopirati pismo, sliko 2. pog. prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisati: učenec je risbo prekopiral 3. narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: prekopirati srednjeveške freske ♪
3.675 3.700 3.725 3.750 3.775 3.800 3.825 3.850 3.875 3.900