Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ral (2.701-2.725)



  1.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico
  2.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe
  3.      nèkontrolíran  -a -o prid. (-) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene
  4.      nèkrónan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar ∙ ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent
  5.      nèkrščánski  -a -o prid. (-) ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke nèkrščánsko prisl.: ravnati nekrščansko
  6.      nèlojálen  -lna -o prid. (-) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati
  7.      nèmóč  -í ž (-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose
  8.      nemškováti  -újem nedov.) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje
  9.      nemškutárjenje  -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja
  10.      nènagrajèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni nagrajen: igralec je ostal nenagrajen / odkupili so tudi nenagrajene osnutke
  11.      nènegován  -a -o prid. (-á) ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd
  12.      nènéžen  -žna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno
  13.      nènormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
  14.      nènráven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje nènrávno prisl.: nenravno živeti
  15.      nènrávnež  -a m (-) knjiž. nemoralen človek: čeprav je bil tih in miren, so ga imeli za nenravneža
  16.      nènrávnost  -i ž (-á) knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja
  17.      nèobčutljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti
  18.      nèodgovóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja ♦ jur. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje 2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki nèodgovórno prisl.: neodgovorno delati, ravnati
  19.      nèodgovórnež  -a m (-ọ̑) ekspr. kdor ne dela v skladu z moralnimi načeli: to je ravnanje neodgovornežev
  20.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  21.      nèodmévnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih
  22.      nèodpustljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo
  23.      nèopazován  -a -o prid. (-á) ki ni opazovan: iskal je priložnost, da bi jo neopazovan pogledal; ko je bila neopazovana, se je ozirala po vseh kotih
  24.      nèoporéčen  -čna -o prid. (-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena
  25.      nèoporéčnost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost

   2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA