Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ral (2.426-2.450)


  1.      míseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na mišljenje ali misel: a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od tolstojanstva do marksizma / ekspr. on je pravi miselni velikan č) miselna slika je vse bolj bledela d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba 2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko 3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek ◊ lingv. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev míselno prisl.: miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek ♪
  2.      míselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali: hotel je spoznati njegovo miselnost / ekspr. njegova miselnost je hlapčevska, nazadnjaška / po miselnosti je še vedno kmet; po miselnosti se zelo razlikujeta / publ. odklanjati miselnost, da za kulturo ne veljajo idejna merila mnenje, mišljenje // s prilastkom ta skupek, značilen za a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: miselnost aristokracije, meščanstva; vživeti se v miselnost kmečkega človeka / za angleško miselnost je značilna umirjenost; navzeti se tuje miselnosti / nav. slabš.: upirati se birokratski, tehnokratski miselnosti; cehovska, hlapčevska miselnost b) ljudi kakega časovnega obdobja: raziskovati antično miselnost; v tem se kažejo ostanki stare miselnosti; miselnost tehnične civilizacije / slabš. to je srednjeveška miselnost c) prebivalce kakega zemljepisnega področja: ameriška, azijska miselnost jim je tuja / hribovska, mestna miselnost / vplivi zahodne miselnosti č) z oslabljenim pomenom kako nazorsko, znanstveno smer: glavne značilnosti humanistične, krščanske, marksistične miselnosti; idealistična, racionalistična miselnost / širjenje socialistične miselnosti / podpirati kritično miselnost // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom ta skupek z značilnostmi, kot jih določa prilastek: politična, znanstvena miselnost / to je storil pod vplivom borbene, mehkužne miselnosti ♪
  3.      misijonárstvo  stil. misijónarstvo -a s (ȃ; ọ̑) rel. dejavnost misijonarjev: zaradi svojega misijonarstva je moral oditi iz dežele ♪
  4.      mísliti  -im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil, vendar ni našel rešitve / skušal ga je naučiti misliti logično misliti, sklepati // preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: mislil je na bolečine, ki ga čakajo; vedno misli na domovino; skušal je misliti na kaj drugega; večkrat misli nanjo; mislil je samo na smrt; tudi sam bom mislil na to / ves čas je mislila, kako bo uredila dom premišljevala, razmišljala 2. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: mislila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva se zmotila; mislim, da so dogodki potekali takole; strokovnjaki mislijo, da bo novo zdravilo zelo učinkovito // izraža omejitev povedanega na osebni odnos: mislim, da tako dejanje ni sramota; mislim, da bi morali te ljudi bolje plačati; vsi mislijo, da so novi predpisi boljši; sprva je mislil, da se mu blede 3. s prislovnim določilom imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: dobro, slabo misli o meni; zdaj drugače mislim o njem // imeti osebni odnos do česa sploh: večina misli o tem drugače; tudi jaz mislim tako kot ti; dekle misli, kako je lepa; povedal sem mu, kakor sem mislil / kaj pa ti misliš o tem; kaj mislite, koliko bo stalo 4. z nedoločnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža a) namero, namen: že dolgo sem mislil govoriti z vami; k njemu ne mislim iti; če misliš kupiti blago, povej; ekspr. iz njega misli narediti dobrega človeka; ali že misliš na odhod, na upokojitev / elipt., brezoseb. izlilo se je, kolikor se je mislilo / elipt.: k njemu sem mislil; ali misliš v Nemčijo z letalom; kam pa misliš b) opravičilo, pojasnilo: nisem te mislil prizadeti, žaliti / elipt.: nič slabega nisem mislil; oprosti, nisem mislil resno; rekel sem, ne da bi bil kaj (drugega) mislil // pog., nav. ekspr., z nedoločnikom izraža možnost uresničitve česa: ali mislite že kaj kmalu končati; glej ga, vse mi misli pojesti; ta človek se misli čisto zapiti / ali misli še kdo priti 5. v zvezi z reči uvaja a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: o tem problemu sem govoril, mislim (reči), pisal; kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate / elipt. koliko stanejo, mislim, razglednice b) povzetek bistvene vsebine povedanega: mislim reči, da nimate prav; s tem ne mislim reči, da lenarimo / elipt. mislim le, da to ni res 6. izraža točno, konkretno določitev predmeta: koga misliš? Očeta mislim, ne tebe; pri tem, s tem mislim njega / saj veš, koga mislim 7. v medmetni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža a) začudenje, nejevoljo: misliš, da ga ne poznam, kakšen je; ali misliš, da tega ne vem; kaj misliš, da si edina na svetu; seveda sem vzel, kaj pa misliš / kakšen hinavec, kdo bi (si) to mislil; le kaj (si) misliš, da si b) podkrepitev trditve: to je velik uspeh, kaj misliš; kaj mislite, te nesreče ne bo kmalu prebolel / tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil ● pog., ekspr. ali misliš že enkrat pospraviti kako da tako dolgo pospravljaš; pospravi; misliti na svojo korist želeti imeti; ekspr. treba je misliti tudi na prihodnost ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. niti, še misliti ni bilo na spanje izraža močno zanikanje; ekspr. ta človek misli na vse je zelo skrben; je zelo previden; ekspr. misliti je treba tudi na svoje zdravje živeti, ravnati je treba tako, da se ne zboli; ekspr. misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; verjela je, da fant misli resno da se hoče poročiti z njo; ekspr. to mi je dalo misliti spremenil sem svoje stališče, odnos; ekspr. naj stori, kakor pač misli izraža nedoločenost, poljubnost, posplošenost; nisem toliko dobil, kot sem mislil pričakoval, upal mísliti si predstavljati si, zamišljati si: misli si človeka majhne postave; njega sem si mislil drugače / ekspr.: ni si mogel misliti večje nesreče; težko si mislim kaj hujšega / ne morem (si) misliti, da je res verjeti / ta človek (si) misli, da je nenadomestljiv si domišlja // v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: lahko si mislim, da ga je bolelo; misli si, koliko smo pretrpeli / kar misli si, nikamor ne boš šla b) pritrjevanje: »to me je zelo užalilo.« »Si (lahko) mislim« mislé zastar.: pomel je oči, misle, da so spet sanje mislèč -éča -e: stopil je k njemu, misleč, da je mrtev; združili so se vsi dobro misleči ljudje míšljen -a -o: mišljeni so zlasti prebivalci mest; mišljeno je bilo, da bi ti šel; dobro mišljeni nasveti; to ni bilo mišljeno kot nekaj trajnega ♪
  5.      míss  tudi mís [mis] ž neskl. (ȋ) 1. navadno pristavek k ženskemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospodična: miss Flora 2. s prilastkom ženska, izbrana za najlepšo na lepotnem tekmovanju, lepotna kraljica: ona je bila miss Evrope / izvoliti miss Jadrana ● zastar. njene otroke sta vzgajali pestunja in miss guvernanta ♪
  6.      mistêrij  -a m (é) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete 2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni 3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta ♪
  7.      mišmáš  -a m (á) ekspr. 1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše 2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje ♪
  8.      mitizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali mitizíran -a -o: mitizirani dogodki ♪
  9.      mizanscéna  -e ž (ẹ̑) gled. razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja, govorjenja glede na vsebino in idejo dela: mizanscene v vseh treh dramah so podobne; njegovo mojstrstvo se kaže v dobri mizansceni in uporabi dekora; režiser je vpeljal groteskno mizansceno ♪
  10.      mizêrija  -e ž (é) pog., ekspr. revščina, beda: vojna je povzročila hudo mizerijo v deželi / moralna mizerija buržoazije / pri vsej mizeriji je igralsko življenje zanimivo ∙ pog., ekspr. kar imajo na prodaj, je prava mizerija je zelo slabo, nekvalitetno // telesno ali duševno prizadet, slaboten človek: kakšna mizerija si / kot psovka pa straži, mizerija, saj nisi za drugega ♪
  11.      mižáti  -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on ∙ ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi ♪
  12.      mláčen  -čna -o prid., mláčnejši (á ā) 1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak // ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj 2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen 3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi // ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor mláčno prisl.: mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo ♪
  13.      mlád  -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človeka a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica ● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad ◊ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši ♪
  14.      mladína  -e ž (í) 1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom: ob večerih se v lokalu zbira mladina; učiti, voditi, vzgajati mladino; avtor je pri mladini zelo priljubljen; delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina; vzgojno zanemarjena mladina; poklicno usmerjanje mladine; filmi, revije za mladino / šola za gluho, slepo mladino; moška, ženska mladina; film za šoloobvezno mladino; šolska mladina / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan / Zveza socialistične mladine [ZSM] družbenopolitična organizacija za mladino // ekspr. mlajši ljudje sploh: starejši so modrovali, mladina pa se je zabavala po svoje; možje so se jezili na nepremišljeno mladino 2. pog. člani Zveze socialistične mladine: zborovanje tovarniške mladine / žarg. akcijo je organizirala mladina Zveza socialistične mladine ● iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin ♪
  15.      mládočéh  -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke buržoazno-liberalne stranke v 19. stoletju: voditelj mladočehov ♪
  16.      mladokljúnec  -nca m (ȗ) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen človek: s temi mladokljunci se menda ne boš prepiral ♪
  17.      mládoslovénec  -nca m (ȃ-ẹ́) pristaš liberalne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: prizadevanja mladoslovencev; mladoslovenci in staroslovenci ♪
  18.      mlájši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine ◊ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad ♪
  19.      mláka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪
  20.      mlakúža  -e ž (ú) 1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno // ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti 2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo // slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna ♪
  21.      mléčec  -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec ♪
  22.      mlekovòd  -óda m (ȍ ọ́) agr. naprava iz cevi, črpalke in posode za dovajanje mleka: v mlekarnici so nameščeni mlekovodi in zbiralniki za mleko ♪
  23.      mlín  -a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin ● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal ◊ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno ♪
  24.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
  25.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA