Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rakita (1)


  1.      rakíta  -e ž (í) bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA