Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raki (278)

1.      rákija  -e ž (ā) zastar. žganje: piti rakijo ♪
2.      rakíta  -e ž (í) bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja ♪
3.      rakíten  -tna -o prid. (ȋ) redko rakitov: narediti lok iz rakitne veje / rakitni grm ♪
4.      rakítje  -a s (ȋ) rakitovo grmovje: potok je obraščen z rakitjem / vezati palice z rakitjem z rakitovim protjem, šibjem ♪
5.      rakítov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na rakito: rakitov grm; rakitovo cvetje, listje / hišo so ogradili z rakitovim plotom s plotom iz rakitovega protja, šibja ♪
6.      rakítovec  -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
7.      rakítovje  -a s (í) rakitovo grmovje: iz rakitovja je vzletel fazan ♪
8.      barákica  -e ž (ȃ) manjšalnica od baraka: samotna barakica ♪
9.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje ♪
10.      brakír  -ja m (í) lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice ♪
11.      brakírati  -am nedov. (ȋ) lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral ♪
12.      harakíri  -ja m (ȋ) pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri ♪
13.      ostrakízem  -zma m (ȋ) 1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba: uvesti ostrakizem / žrtev ostrakizma 2. knjiž., ekspr. izgon: ostrakizem ga je ločil od domovine ♪
14.      baráka  -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
15.      barákar  -ja m (ȃ) kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji ♪
16.      belíčnik  -a m (ȋ) 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov ♪
17.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
18.      blížati se  -am se nedov. (ȋ) 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer ∙ bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim kmalu bo stara trideset let // navadno v zvezi s konec, kraj končevati se, zaključevati se: ciklus predavanj se bliža (h) koncu; dan se bliža (h) koncu; setev se bliža kraju; sezona se bliža vrhuncu 3. knjiž., z dajalnikom postajati kakorkoli podoben, soroden: bližati se idealu; počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti; njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki / novim sošolcem se je le počasi bližal navezoval stike z njimi blížati igr., šport. primikati igrski pripomoček k cilju: ali naj bližam ali zbijam? bližajóč se -a -e: bližajoči se jubilej; bližajoči se koraki; bližajoča se nevarnost, noč / jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh ♪
19.      bobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze ♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja ♪
20.      bojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se ♪
21.      brakáda  -e ž (ȃ) lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce ♪
22.      brezglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez glasu: brezglasen jok / skoraj brezglasni koraki / brezglasen mir; temna, brezglasna noč brezglásno prisl.: govoril je tiho, skoraj brezglasno; brezglasno se smejati; brezglasno se je zgrudila ♪
23.      brezšúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
24.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
25.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226