Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raka (43-67)



  1.      zakrákati  -am dov. () 1. oglasiti se z glasom kra: krokar, vrana zakraka 2. ekspr. reči, povedati s hreščečim glasom: v tujem jeziku nekaj nerazumljivo zakrakati / prišel sem, hripavo zakraka sosed / v pravljicah jaz sem tudi še tu, zakraka vrana / letališki zvočnik zakraka odhod letala napove s takim glasom // slabš. reči, povedati sploh: ali slišiš, zakraka starka
  2.      absolúten  -tna -o prid. () 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
  3.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (-; -) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka
  4.      áerofotogrametríja  in aêrofotogrametríja -e ž (-; -) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
  5.      aeroplán  -a m () raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana
  6.      áeroposnétek  in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (-ẹ̑; -ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka
  7.      ájer  -ja m () nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup (D. Lokar)
  8.      andánte  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
  9.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  10.      aspirátor  -ja m () teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
  11.      avión  -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion
  12.      balón  -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke ◊ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
  13.      barákica  -e ž () manjšalnica od baraka: samotna barakica
  14.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  15.      bóbnar  -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze
  16.      bohotánje  -a s () glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva
  17.      bojevánje  -a s () glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj
  18.      bolézen  -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni ∙ preg. dolga bolezen, gotova smrt ♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja
  19.      bolníček  -čka [n] m () ljubk. bolan otrok: bolniček potrebuje svežega zraka
  20.      bólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bólnico: bolnični oddelki / bolnično zdravljenje raka
  21.      bombardíranje  -a s () glagolnik od bombardirati: a) doživeti najhujše bombardiranje; bombardiranje mest; bombardiranje iz zraka; hiše, porušene zaradi bombardiranja b) elektronsko bombardiranje; z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro
  22.      brakír  -ja m (í) lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice
  23.      brakírati  -am nedov. () lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral
  24.      brezzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni
  25.      búh  -a m () močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA