Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rak (29-53)

29.      rákla  -e ž (ȃ) nar. fižolovka, prekla: rakle s fižolom / z raklo klatiti kostanj; biti dolg in suh kot rakla ♪
30.      rakolóvka  -e ž (ọ̑) past za rake: v večjih globinah lovijo rake z rakolovko ♪
31.      rakotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. ki povzroča raka: rakotvorna snov ♪
32.      rákov ¹ -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak¹: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota ● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada ◊ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj ♪
33.      rákov ² -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak²: rakov oddelek / knjiž. rakova celica rakava celica ♪
34.      rákovica  -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel ♪
35.      rákovičast  -a -o prid. (á) nav. mn., zool., v zvezi rakovičasti pajki rakovici podobni majhni pajki z velikimi bodičastimi sprednjimi nogami, Thomisidae ♪
36.      rákovičji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na rakovice: rakovičje klešče / jesti rakovičje meso ♪
37.      rakovína  in rákovina -e ž (í; á) knjiž., redko rakavo tkivo: rakovina se širi ♪
38.      rákovka  -e ž (á) samica raka: rak in rakovka ♪
39.      ràkrána  in ràk rána -e ž (ȁ-á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva ♪
40.      rakún  -a m (ȗ) 1. zool. majhnemu medvedu podoben ameriški sesalec, Procyon: rakuni plezajo po drevju 2. krzno te živali: ovratnik iz rakuna ♪
41.      rakúnji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na rakune: gosta rakunja dlaka / opazoval je moškega v rakunjem kožuhu ♪
42.      rakúnov  -a -o (ȗ) pridevnik od rakun: rakunova koža ♪
43.      rakúrz  -a m (ȗ) film. kot filmskega snemanja: režiser je določil rakurze snemanja; plani in rakurzi / spodnji, zgornji rakurz ♪
44.      rákvar  -ja m (ȃ) knjiž. izdelovalec krst: delati pri rakvarju ♪
45.      rákvast  -a -o prid. (ā) knjiž. podoben krsti: rakvasti zaboji ♪
46.      rákvica  -e ž (ā) knjiž. krstica: otroška rakvica ♪
47.      abrakadábra  -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre ♪
48.      abstrákcija  -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije ♪
49.      abstrákten  -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti ♪
50.      abstraktíst  -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist ♪
51.      abstraktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem ♪
52.      abstraktízem  -zma m (ȋ) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje ♪
53.      abstráktnež  -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič) ♪

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204