Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rak (226-250)


  1.      šabráka  -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako ♪
  2.      šepráka  -e ž (á) nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako ♪
  3.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
  4.      šesterokrák  in šesterokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima šest krakov: šesterokraka zvezda ♪
  5.      šestnajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po osem odrastkov: upleniti šestnajsteraka / nepravilni šestnajsterak ki ima na enem rogu osem odrastkov, na drugem pa manj ♪
  6.      širokokrák  in širokokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima široko razmaknjene noge: bil je tršat in širokokrak človek ♪
  7.      štirák  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka ♪
  8.      štírikrák  in štírikràk -áka -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) ki ima štiri krake: štirikraka zvezda ♪
  9.      štirinajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po sedem odrastkov: rogovje štirinajsteraka / nepravilni štirinajsterak ki ima na enem rogu sedem, na drugem pa manj odrastkov ♪
  10.      terakóta  -e ž (ọ̑) neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote // izdelek iz take gline: razstavljati terakote ♪
  11.      terakóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terakoto: terakotna figura, vaza / ekspr. terakotna zagorelost obraza ♪
  12.      tétrakord  in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto ♪
  13.      torakálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija ♪
  14.      torakoplástika  -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze ♪
  15.      tóraks  -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje ♪
  16.      trák  -ú in -a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih 2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema // navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati 3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov ◊ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice ♪
  17.      trákar  -ja m (ȃ) nekdaj izdelovalec trakov: zaslužek trakarja ◊ zool. trakarji nočni metulji z rdečimi, modrimi ali rumenimi trakovi, pasovi na zadnjih krilih, Catocalinae ♪
  18.      trákast  -a -o prid. (ȃ) podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika ♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih ♪
  19.      trákec  -kca m (ȃ) 1. manjšalnica od trak: ta trakec ni dovolj močen; medalja je visela na trakcu; s trakcem povezani lasje; ozek, papirnat trakec / trakci luči 2. ekspr. podolgovat košček barvastega blaga za označevanje čina: vojak z rumenimi trakci na rokavu; trakec z zvezdo ♪
  20.      trakóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki ima obliko traku: trakovna razvrstitev / trakovna oblika ♪
  21.      trákt  -a m (ȃ) 1. krilo, del stavbe: prizidati stavbi nov trakt; sobe v desnem, južnem traktu 2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, sečni trakt ♪
  22.      traktát  -a m (ȃ) knjiž. razprava, teoretični sestavek: napisati traktat; dolg, učen traktat; filozofski, teološki traktat / njegova drama, proza pogosto prehaja v traktat ♪
  23.      traktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. 1. obravnavati: traktirati vprašanje v tisku / traktirati koga s spoštovanjem / take poskuse traktiram kot nasilje imam, štejem za nasilje 2. obdelovati, mučiti: traktirati koga z bičem, zaušnicami 3. gostiti, streči: traktirati goste s pogačo; dobro so se traktirali ♪
  24.      tráktor  -ja m (á) motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu: voziti traktor; sesti na traktor; orati s traktorjem; traktor s prikolico / traktor goseničar ♦ teh. enoosni, dvoosni traktor ♪
  25.      traktoríst  -a m (ȋ) voznik traktorja: traktorist je povzročil prometno nezgodo / narediti izpit za traktorista / poklicni traktorist ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA