Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rak (1.829-1.853)


  1.      prepíh  -a m (ȋ) gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja ♪
  2.      prepíhati  -am dov., tudi prepihájte; tudi prepihála (í) 1. nav. 3. os. pihajoč priti skozi kaj: burja je prepihala barako, ulice / močen veter prepiha ozračje / ekspr. burja nas je prepihala do kosti zelo smo čutili njeno pihanje; brezoseb. prehlajen je, ker ga je prepihalo 2. s pihanjem narediti kaj prehodno, čisto: preden je cev pritrdil, jo je prepihal / prepihati in očistiti notranjščino aparata ● ekspr. ta avantura mu je pošteno prepihala žep ga je veliko stala; ekspr. vlak je prepihal več sto kilometrov prevozil ◊ med. prepihati jajcevod, ušesno trobljo prepíhan -a -o: prepihane ulice ♪
  3.      prepihávati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: gozd prepihavajo vetrovi od vseh strani 2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihavati cevi ◊ metal. prepihavati bakrenec pihati zrak skozi staljen bakrenec v peči ♪
  4.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  5.      preplêsti  -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim // narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten ♪
  6.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
  7.      preplétek  -tka m (ẹ̑) knjiž. manjšalnica od preplet 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra ♪
  8.      prepojíti  -ím dov., prepójil (ȋ í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih ♪
  9.      preprêsti  -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
  10.      prepróga  -e ž (ọ̄) 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev ● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo ◊ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih ♪
  11.      prerazgrét  -a -o prid. (ẹ̑) preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija ♪
  12.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  13.      presijáti  -síjem dov., presijál (á ȋ) narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije ● redko sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno presiján -a -o: s sončnimi žarki presijana voda ♪
  14.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪
  15.      preskŕba  -e ž (ȓ) 1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor 2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ♪
  16.      présmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec ♪
  17.      presnémati  -am nedov. (ẹ̑) rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: nekatere zapise je izbrisal, nekatere pa presnemal ♪
  18.      presnemávati  -am nedov. (ȃ) rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: presnemavati glasbo s plošč ♪
  19.      presnéti  -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á) rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak ● nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti presnét -a -o: presneta glasba ♪
  20.      prestápljati  -am nedov. (ā) nar. prestopati: vol je prestapljal ojnice ∙ nar. prestaplja kratko in se pri tem kreše dela kratke korake prestápljati se prestopati se: prestapljati se na mestu; nemirno se prestapljati ♪
  21.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  22.      prêsti  prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar ● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna ● ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje ♪
  23.      prestilizírati  -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost ♪
  24.      prestíž  -a m (ȋ) knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica ♪
  25.      prestópati  -am nedov. (ọ̄) 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus 3. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil ● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki ♪

   1.704 1.729 1.754 1.779 1.804 1.829 1.854 1.879 1.904 1.929  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA