Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rak (104-128)
- frakaríja -e ž (ȋ) slabš., nekdaj frakarji: tam se zbira samo frakarija // frakarstvo: zoprna mu je bila vsakršna frakarija ♪
- frákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na frakarje: za socialne stvari frakarska gospoda nima smisla ♪
- frákarstvo -a s (ȃ) slabš., nekdaj lastnost, značilnost frakarjev: naduto frakarstvo ♪
- frákcija -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
- frákcijski in frakcíjski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na frakcijo: frakcijski boj; frakcijska skupina v stranki / izbrati člane na podlagi frakcijskega zastopstva v parlamentu / frakcijski premer zrna ♪
- frakcionáš -a m (á) pripadnik frakcije 1: odstraniti iz stranke frakcionaše; zagrizen frakcionaš // slabš. kdor povzroča neenotnost skupine ali stranke: on je večen frakcionaš ♪
- frakcionáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na frakcionaše: odstranitev frakcionaških ostankov / stranko so razjedali frakcionaški boji; frakcionaške razprtije ♪
- frakcionáštvo -a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje frakcij: borba proti frakcionaštvu v stranki ♪
- frakcioníranje -a s (ȋ) glagolnik od frakcionirati: frakcioniranje nafte ♪
- frakcionírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
- frákelj -klja in -na [kǝl] m (á) nekdaj prostorninska mera, osmina litra: na dušek je spil frakelj žganja / pog. ali daš za en frakelj? // steklenička za to mero: udaril je po mizi, da je frakelj kar poskočil ♪
- frákeljc -a [kǝl] m (ȃ) ekspr. frakelj: frakeljc žganja ♪
- frákeljček -čka [kǝl] m (ȃ) ekspr. manjšalnica od frakelj: na vaše zdravje ga bom zvrnil frakeljček ♪
- fraktúra -e ž (ȗ) 1. med. prelom, zlom kosti: težje frakture pri smučarskih nesrečah; fraktura ključnice 2. tisk. tiskana gotica: napis v frakturi ♪
- fraktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na frakturo: frakturna prelomnica / frakturna pisava ♪
- gorak gl. gorek ♪
- grákati -am nedov. (ȃ) krakati: krokarji so grakali ♪
- harakíri -ja m (ȋ) pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri ♪
- heraklít -a m (ȋ) gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita ♪
- heraklíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena ♪
- interákcija -e ž (á) knjiž. sodelovanje, medsebojno vplivanje: privesti do interakcije med delavci in vodilnim osebjem; medsebojna interakcija; interakcija človeka s človekom; delo je rezultat interakcije mnogih ljudi / doseči kaj v interakciji z oblastjo ♦ aer. interakcija medsebojno aerodinamično vplivanje teles; interakcija delov letala; fiz. interakcija medsebojno delovanje delcev, polj; elektromagnetna interakcija; soc. družbena interakcija medsebojno delovanje ali vplivanje med posamezniki ali skupinami ♪
- karáka -e ž (ȃ) navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake ♪
- karakál -a m (ȃ) zool. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris ♪
- karákter -ja m (á) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; značaj: skušal je spoznati njegov karakter / vplivati na oblikovanje karakterja / po karakterju se zelo razlikujeva / glavne značilnosti njegovega karakterja / z oslabljenim pomenom imeti omahljiv, trden karakter; pren. karakter slovenskega naroda 2. nav. ekspr. oseba kot nosilec a) s prilastkom določenih lastnosti: razdvojen karakter se ne more nikjer ustaliti; tako slabega karakterja še nisem srečal / publ. taka glasba ne ustreza evropskemu karakterju b) pozitivnih lastnosti: potrebujejo predvsem karakterje; v tej družbi je malo karakterjev / drži besedo, je karakter ∙ žarg. igrati karakterje karakterne vloge // v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez karakterja / ona ima karakter 3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste, narava: določiti karakter reke; spremeniti karakter pesmi / z oslabljenim pomenom gibanje ima napreden karakter / opisati karakter dela v posameznih poklicih / ti ukrepi morajo imeti karakter prisilnih ukrepov ♪
- karaktêren -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur // ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren ◊ gled. karakterni igralec igralec, ki igra karakterne vloge; karakterna komika komika, ki jo povzročajo posebnosti značajev oseb; karakterna vloga vloga, ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; kor. karakterni ples umetniško obdelan (ljudski) ples za gledališke predstave; karakterna plesalka plesalka, ki (dobro) pleše karakterne plese; lit. karakterna drama drama, v
kateri povzročajo zaplete izraziti, zapleteni značaji oseb; karakterna komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb ♪
1 4 29 54 79 104 129 154 179 204