Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rahlo (51-75)



  1.      fižòl  -óla [o] m ( ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
  2.      fráckati  -am nedov. () nar. vzhodno (narahlo) pokati: frackati z bičem / otroci so frackali s pištolami, ki so si jih sami naredili
  3.      fŕcniti  -em dov.) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka
  4.      gagljáti  -ám nedov.) narahlo gagati: gosi gagljajo
  5.      garnéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica: garnele so povešale svoje dolge tipalke
  6.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo
  7.      grizljáti  -ám nedov.) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice
  8.      gŕlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti
  9.      gugljáti se  -ám se nedov.) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
  10.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba
  11.      hlidéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda
  12.      hrestljáti  -ám nedov.) narahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami
  13.      hrstljáti  -ám nedov.) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi
  14.      hrustljáti  -ám nedov.) narahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led
  15.      individualizírati  -am dov. in nedov. () 1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest 2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog 3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo ◊ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev individualizírati se knjiž. ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah individualizíran -a -o: individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane
  16.      izdihávati  -am nedov. () 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal 3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj 4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
  17.      izdíhniti  -em dov.) 1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihniti skozi usta; vdihniti in izdihniti 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: izdihniti toplo sapo ● evfem. kmalu po nesreči je izdihnil umrl; ekspr. komaj slišno je izdihnil besedo zelo tiho izgovoril; evfem. izdihniti dušo umreti; prim. zdihniti
  18.      kápica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstrelivabot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v kepe
  19.      kàr  prisl. () nav. ekspr. 1. poudarja intenzivnost dejanja: kar čakajo, da planejo po njem; kar sijal je od ponosa // izraža močno zanikanje: tega kar verjeti ne morem; tako je divji, da si ga kar pogledati ne upam / profesor dijaka kar ne more prehvaliti 2. krepi pomen prislovnega izraza: mnenje je spremenil kar čez noč; smeti mečejo kar skozi okno; kar naenkrat je stal pred menoj; kar nič se ni obotavljal / spi kar oblečen; čakati je moral kar pet ur; kar vsega mu pa tudi ne smeš verjeti 3. s presežnikom izraža najvišjo mogočo mero: prizadevanje za kar najhitrejši podpis pogodbe / glej, da boš kar najbolje opravil; v tipkopisu naj bo kar najmanj napak 4. izraža rahlo omejitev: dekle je kar prikupno; to bo kar držalo / čevlji so še kar dobri; kako pa kaj oče? Še kar 5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja: zakaj si kar obmolknil; kar vstal je in šel / v vezniški rabi: nisem še dolgo hodil, kar mi pripelje voz nasproti; komaj je to rekel, kar se zabliska // v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako so ga vrgli iz službe / pog. to sem rekel kar tako 6. izraža spodbudo, poziv: kar brez skrbi bodi; kar vstopite; ali bi kar začeli / elipt.: kar na dan z besedo; kar naprej, prosim; pravi, da bo tožil. Kar (naj) ● ekspr. kar misli si, da te bom zastonj redil izraža močno zavrnitev; ekspr. kar po njem udari, napadi ga; pog., ekspr. to ni kar tak metulj, to je admiral ni navaden metulj; kar tako pog., ekspr. mož ni kar tako je pomembna oseba; pog., ekspr. ne maram denarja, dam ti kar tako zastonj; pog., ekspr. to ne bo šlo kar tako brez ovir; brez posledic, truda; pog., ekspr. živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; prim. karseda
  20.      karakúl  neskl. pril. () v zvezah: agr. karakul ovca ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; usnj. karakul krzno dragoceno krzno karakul ovce
  21.      kavsljáti  -ám nedov.) ekspr. (narahlo) kavsati: piščanček kavslja zrnca
  22.      kljúkati  -am nedov. () pritiskati na kljuko (vrat): kljukali in trkali so, a zaman // star. narahlo udarjati, trkati: nekdo kljuka na šipo
  23.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele
  24.      korenínski  -a -o prid. () nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica ♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
  25.      kozíca  in kôzica -e ž (í; ó) nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica ◊ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA