Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ragu (26-50)


  1.      frfôtniti  -em dov. (ó ȏ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: obstreljeni kragulj je še nekajkrat frfotnil, nato pa obmiroval ♪
  2.      inspirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje inspiríran -a -o: film je inspiriran z medvojno tragedijo v Kragujevcu; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj ♪
  3.      jástreb  -a m (ȃ) 1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu; gleda, preži kot jastreb ♦ zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus; egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; rjavi jastreb z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus // nar. kragulj: jastreb se je spustil na piščance 2. redko grabežljivec: po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje ● publ. manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom zagovornikom politike sile ♪
  4.      juvelír  -ja m (í) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji ♪
  5.      juvelírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na juvelirje ali juvelirstvo, draguljarski: juvelirski izdelki; juvelirska trgovina; juvelirska in skulpturna umetnost ♪
  6.      juvelírstvo  -a s (ȋ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo ♪
  7.      kamnorèz  in kamnoréz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar ♪
  8.      kdó  kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred - kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina? 3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna 4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal ● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove ♪
  9.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  10.      létati  -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov 2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme 3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje; letati ven in noter 4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog ● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh letáje: letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev letajóč -a -e: orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke ♪
  11.      môšnja  -e ž (ó) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov ∙ star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek 2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak 3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje ♪
  12.      mŕšnik  -a m (ȓ) nar. štajersko kragulj: kokoš s piščanci se je pred mršnikom skrila pod grm ♪
  13.      na  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto; sesti na stol; vreči na tla / natakniti na kol; nabosti na vile / zadeti na oviro; pren. priti na misel; knjiž. skrb lega na dušo // za izražanje takega premikanja, usmerjenega k površini sploh: obesiti na steno, strop; trkati na vrata / neprav. vstopiti na zadnja vrata pri zadnjih vratih / opirati se na palico; naslanjati se na steber / poklekniti na eno koleno; skočiti na noge 2. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: oditi na deželo, na prosto, na zrak; hiteti na vlak; blago gre na Gorenjsko; izvažati na Zahod / iti na pot / obrniti se na levo / gledati na cesto / vrata na balkon; okno na vrt / z oslabljenim pomenom iti na koncert; pren. obrniti se na župana; pismo na moj naslov // za izražanje premikanja, usmerjenosti s (sovražnim) namenom: streljati na sovražnika; elipt. s puško hoče nanj; pes laja na tujca; iti na medveda; pog. iti na gobe; Napoleonov pohod na Moskvo 3. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: ptič skače z veje na vejo / bolezen se prenaša z živali na človeka / obrača se mu na bolje; prenesti odgovornost na druge; v pogovoru sta prešla na drugo temo / prepisati posestvo na brata / prebarvati mizo na rjavo / star. prevesti na slovensko v slovenščino // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti na pet delov; presekati na dvoje, na pol / na kilogram sadja dodaj pol kilograma sladkorja; stroškov je sto dinarjev na osebo; voziti sto kilometrov na uro 4. za izražanje končne meje, natančne mere: približati se na deset korakov; temperatura pade na ničlo / zadeti na sto metrov / na koliko ceniš avto // ekspr. za izražanje velike količine: blaga je na cente; bilo jih je na tisoče; na tone sadja gre v izgubo // ekspr. za izražanje dodajanja, kopičenja: vžiga se blisk na blisk; direktor ima sestanek na sestanek 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja / jezen na soseda / čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik / ekspr. nor na ženske / oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost 6. za izražanje časovne določitve, opredelitve: na današnji dan se je začela vojna; na pustno nedeljo sta se spoznala / vidim ga enkrat na leto; na vsake tri tedne ga obišče / državni praznik bo prišel na nedeljo; knjiž. na hipe, trenutke v majhnih časovnih presledkih // za izražanje dolžine trajanja: obsoditi na pet let zapora / ekspr. spor se je zavlekel na leta // za izražanje približevanja časovni meji: ura gre na polnoč; tri četrt na osem / na večer se gre sprehajat / noč od petka na soboto / vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni 7. za izražanje načina, kako dejanje poteka: časopis je na dolgo pisal o tem; na kratko ostrižen; na pamet znati; ekspr. smejati se na vsa usta / na vsak način / noge na iks po obliki podobne črki X // za izražanje sredstva ali orodja a) s katerim se opravlja dejanje: igrati na klavir; delan na roko, na stroj / videti na lastne oči / motor na bencin; mlin na veter b) ki služi za podlago dejanju: slikati na platno / cepiti vrtnico na šipek // za izražanje omejevanja glede na lastnost: hrom na obe nogi; slep na eno oko / prijeten na pogled 8. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: na njegov krik se je ozrl; na trkanje se je oglasil; na pobudo, na poziv, na željo / ekspr. na vso jezo se ga je napil / uboga na (prvo) besedo takoj / molčati na očitke; odgovoriti na vprašanje 9. navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: iti na delo, na lov; ekspr. priti na kavo; odšel je na sprehod; delati na to, da se načrt uresniči / priti na izpit k izpitu; blago je na prodaj naprodaj; dati na posodo naposodo / čevlji za na ples; žarg. igrati na zmago; star. zanemarjen park mestu ni na lepoto v okras / kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje II. z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa: na cesti je gost promet; na mizi stoji kozarec; sedi na pragu; imeti plašč na sebi; na strehi gnezdijo štorklje; na vrhu gore je sneg / klobuk na glavi; bradavica na nosu; stol na treh nogah // za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: na polju zori žito; na kopnem, na morju / na levi, na prostem, na svetu, na zahodu / na Bledu, na Gorenjskem // za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh: slika visi na steni; svetilka na stropu / na oknu sloni dekle; na vratih se prikaže poštar pri / kleči na levem kolenu / kopati se na Savi 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: biti na lovu, na plesu, na pogrebu, na straži; na seji je rad razpravljal; pri nas je na hrani in stanovanju ima prostor za bivanje in dobiva redne dnevne obroke hrane / ponesrečil se je na delu, na smučanju pri / je na delu v Nemčiji ima stalno zaposlitev / zaposlen na pošti; študira na univerzi; pog. nastopa na televiziji 3. s prislovnim določilom za izražanje splošnega stanja, kot ga nakazuje določilo: biti na boljšem, na gorkem; hiša stoji na samem; ležati na suhem / imeti na skrbi, na sumu 4. za izražanje omejevanja glede na lastnost: na enem očesu slep; bolan na pljučih; ekspr. zdrav je na duši in telesu 5. za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi dejanje: umreti na porodu; neustalj. umreti na jetiki za jetiko 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: kuhati na olju / igrati na klavirju na klavir; pripeljati se na kolesu s kolesom / učiti se na napakah ● ekspr. na mojo čast res je tako; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. na daleč se ga je ognil nikakor ga ni hotel srečati; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; neustalj. zelo je zainteresiran na rešitvi tega vprašanja za rešitev; ekspr. na tebi je, kako bo stvar potekala od tebe je odvisno ◊ lingv. glagoli na -ati -am glagoli, ki se končujejo v nedoločniku na -ati in v prvi osebi ednine na -am; poudarek na osnovi; samostalnikovo deblo se končuje na soglasnik njegov zadnji glas pred končnico je soglasnik; mat. a na (potenco) n [an]; a na kvadrat [a2]; med. alergija na beljakovine preobčutljivost organizma za beljakovine; šah. igralec je na potezi mora napraviti potezo; teh. pogon na sprednji kolesi pogon, pri katerem (pogonska) gred prenaša vrtenje na sprednji kolesi; prim. naglas, nanovo, naprodaj, nasvidenje, navidez, primer ipd. ♪
  14.      namežikováti  -újem nedov. (á ȗ) pomežikovati, mežikati: ženski sta si pomenljivo namežikovali za njegovim hrbtom / rad namežikuje dekletom / pes leno namežikuje na pragu mežika ♪
  15.      nôrski  -a -o prid. (ó) 1. star. nor: norska ženska / kako je bila norska, da ga je vzela / te vaše norske zabave 2. redko norčevski: norska čepica s kraguljčki ♪
  16.      obložíti  -ím dov., oblóžil (ȋ í) 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni 2. položiti, namestiti kaj okrog česa: obložiti odprtino s kamenjem / ekspr. obložil je usta z dlanmi, da bi se bolje slišalo 3. otovoriti, naložiti: obložili so konje z vrečami, da so komaj nesli; pren., ekspr. obložiti svojo vest z zločinom 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obložiti koga z očitki / obložiti podjetje z naročili / narava ga je obložila z mnogimi napakami 5. okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili: obložiti ribe z zelenjavo in gobicami ● obložiti mizo z jedmi in pijačami dati, postaviti na mizo veliko količino jedi in pijač; ekspr. preden so odšli, jih je dobra žena obložila s kruhom, mesom in vinom jim je dala, naložila kruha, mesa in vina, da so ga odnesli s seboj; ekspr. pesnik je obložil samostalnike s številnimi prilastki je samostalnikom (do)dal številne prilastke obložíti se redko obdati se, pokriti se: stene prostora so se zaradi hudega mraza obložile z ledom ● ekspr. jeseni se je drevje obložilo s sadjem jeseni je bilo na drevju veliko sadja obložèn -êna -o 1. deležnik od obložiti: z dragulji obložen ročaj; sedeti pri bogato obloženih mizah; s ploščicami obložene stene 2. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: pojesti obloženi kruhek; postregli so jim z obloženimi kruhki ∙ ekspr. z leti obložen mož star mož; z medom obložene čebele čebele, ki nosijo s paše med; ekspr. s snegom obložen grm s snegom pokrit grm ♦ med. obložen jezik jezik z belkasto plastjo na površini ♪
  17.      odcingljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati cingljati: zvonček je odcingljal; kraguljčki na saneh so odcingljali 2. cingljajoč se odpeljati: napregel je sani in odcingljal proti gozdu / ekspr. gospe so vstale in odcingljale s svojim nakitom cingljajoč odšle ♪
  18.      okrožíti  in okróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili ♪
  19.      ostrolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea ♪
  20.      paragvájski  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi paragvajska bodika listnato subtropsko drevo, katerega listi vsebujejo kofein, Ilex paraguariensis ♪
  21.      petérica  -e ž (ẹ̑) skupina petih oseb: peterica vojakov je odšla minirat most ♦ jur. senat peterice sestavljen iz petih sodnikov // knjiž. skupina petih enot: peterica draguljev, kart ♪
  22.      píšče  -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
  23.      pobliskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
  24.      pojáviti se  -im se dov. (á ȃ) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili ♪
  25.      pomòl  -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu ● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku ◊ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor ♪

   1 26 51 76  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA