Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ragtime (1)


  1.      ragtime  -a [rêgtajm in régtajm] m (ȇ; ẹ̑) muz., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; neskl. pril.: ragtime orkester ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA