Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

radovednik (1)

1.      radovédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju ♪