Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

radij (176-200)


  1.      rádiooddájen  -jna -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja ♪
  2.      rádiooddájnik  in rádio oddájnik -a m (ā-ȃ) radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku ♪
  3.      rádiooperatêr  -ja m (ā-ȇ) radijski operater: ekipa radiooperaterjev ♪
  4.      rádiopostája  in rádio postája -e ž (ā-ȃ) radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja ♪
  5.      rádioreléjen  -jna -o prid. (ā-ẹ̑) ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje ♪
  6.      rádiosignál  -a m (ā-ȃ) radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja ♪
  7.      rádiosónda  -e ž (ā-ọ̑) meteor. sonda, ki po radijskem oddajniku pošilja podatke o temperaturi, pritisku, vlagi v višjih zračnih plasteh: spustiti radiosondo ♪
  8.      rádiosprejémnik  in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑) radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik ♪
  9.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  10.      rádiotelefón  -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon ♪
  11.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-ȋ) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije ♪
  12.      rádiotelegráf  -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪
  13.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-ȋ) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo ♪
  14.      rádiotelegrám  -a m (ā-ȃ) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo ♪
  15.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
  16.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana ♪
  17.      rádioterapíja  -e ž (ā-ȋ) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija ♪
  18.      rádiozvéza  in rádio zvéza -e ž (ā-ẹ̑) radijska zveza: skrbeti za radiozvezo ♪
  19.      razelektrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razelektriti: razelektritev tkanine; motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi / razelektritev baterije ♪
  20.      razgradíti  -ím dov., razgrádil (ȋ í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov ♪
  21.      razpís  -a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa // javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja // list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko ♪
  22.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  23.      recipiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente ♪
  24.      réč  -í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi // kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: na cesti je ležala čudna reč; zavreči neuporabne stare reči; pripeljali so sladkor, moko in take reči; naštej nekaj reči, ki jih vidiš od tu / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: rad bere, gleda humoristične reči; kakšno reč še napiše, dosti pa ne; gradijo same moderne reči; odvzeti komu osebne reči; pobrati svoje reči in oditi 3. ekspr., s prilastkom bitje: tista drobna reč je začela mahati s perutmi in čivkati / vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti 4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka reč ima svoj vzrok; on si to reč razlaga drugače / vsako reč opravi hitro / pog. najprej uredimo uradne reči, potem pride vse drugo uradne zadeve / kakšna reč je že bila danes zjutraj doma; nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč // kar je táko in je predmet a) govorjenja, pisanja: govoril mu je prav hude reči; iron. lepe reči sem bral o tebi b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih reči 5. ed., star. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja; stvar: biti vnet za narodno reč 6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot določa prilastek: njegova žena je krhka, majhna reč / letalo je čudovita reč; gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima človek; oditi iz domovine ni majhna reč; umetniku je človek prva reč 7. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža a) omiljevanje, neprizadetost: nismo še končali. Prava reč b) omalovaževanje: prava reč, če ima avto c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: lepa reč, zdaj ga pa ni doma; ti presneta reč, le kako bi prišli tja; tudi ključa ni. Ti reč ti // izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna, razumljiva reč, vroče mu je 8. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja reč / kaj je fant delal? Fantova reč // izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: vse sem naredil. Tvoja reč ● evfem. dekle že ima svoje reči (mesečno) perilo; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (tako) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč to ni kaj posebnega, težkega, hudega; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; evfem. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči spolno občevala; ekspr. nasekal je celo reč drv zelo veliko; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; ekspr. vsaka reč ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno ◊ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje ♪
  25.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA