Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (6.829-6.853)



  1.      sòprispévati  -am dov. in nedov. (-ẹ́) skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi
  2.      sorazmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerjafiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; lingv. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje
  3.      sòrôčen  in sòróčen -čna -o prid. (-ō; -ọ̄) nanašajoč se na dve roki: soročen prijem / soročna žaga žaga, ki se drži z obema rokamašport. soročno visenje na bradlji
  4.      soródnik  -a m (ọ̑) človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji sorodniki; krvni sorodnik ♦ jur. krvni sorodnik ali sorodnik po posvojitvi; sorodnik v ravni, stranski črti // bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: tudi orangutan in gibon sta človekova sorodnika; morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek; izumrli sorodnik medveda / tudi Germani in Romani so jezikovni sorodniki Slovanov / paprika je sorodnik paradižniku in tudi tobaku // ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: železo in njegovi sorodniki; ta strup proti sadnim škodljivcem ima več kemičnih sorodnikov
  5.      sórta  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte ♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte ● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari
  6.      SOS  [èsóès tudi sós] m neskl. (-ọ̄-; ọ̑) kratica mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS ∙ publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; neskl. pril.: SOS klici
  7.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami
  8.      sosédstvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice 3. redko sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva ● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost
  9.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga
  10.      sòsónce  -a s (-ọ̑) meteor. svetla lisa desno ali levo od Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: pojavitev sosonca; halo in sosonce
  11.      sotóčje  -a s (ọ̑) kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov ∙ knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj
  12.      sòudeléžba  -e ž (-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža
  13.      sòupravíčenec  -nca m (-) kdor je skupaj s kom upravičen do česa: navesti vzroke, zaradi katerih preneha pravica do pokojnine drugega soupravičenca
  14.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji merizool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
  15.      sòvpréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani
  16.      sovráštvo  -a s () 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
  17.      sovražíti  in sovrážiti -im, in sovrážiti -im nedov. ( á ; ā ) čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: sovražiti brata, soseda; ekspr. divje, smrtno sovražiti; ekspr. iz dna duše, srca sovražiti; ljubiti in sovražiti; sovražiti koga kot kugo, psa; sovražita se kot pes in mačka zelo // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: svoje delo je sovražil; dejal je, da sovraži lenuhe / sovražim to obleko nočem je nositi; ne nosim je rad sovražèč -éča -e: še bolj sovražeč ga, so se razšli; sovražeči se ljudje sovrážen -a -o zastar.: misel na sovraženega človeka
  18.      sovrážnik  -a m () 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
  19.      spáček  -čka m () 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev
  20.      spáčenost  -i ž () lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost
  21.      spahníti se  in spáhniti se -em se, tudi spáhniti se -em se tudi izpahníti se in izpáhniti se -em se, tudi izpáhniti se -em se dov. ( á; á ā) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahnilo se mu je / spahnilo se mu je po kislem; prim. izpahniti
  22.      spahováti se  -újem se tudi izpahováti se -újem se nedov.) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahuje se mu; po vinu se mu spahuje / iz želodca se mu spahuje; prim. izpahovati
  23.      spakírati  -am dov. () 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej
  24.      spakljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice
  25.      spakljívka  -e ž () ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko

   6.704 6.729 6.754 6.779 6.804 6.829 6.854 6.879 6.904 6.929  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA