Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (551-575)


  1.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
  2.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
  3.      arhitektúra  -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe ♪
  4.      arhitektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
  5.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  6.      arhiválen  -lna -o prid. (ȃ) arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol ♪
  7.      arhivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo ♪
  8.      arhívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona ♪
  9.      árhont  -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
  10.      aristokracíja  -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
  11.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
  12.      aristokrátičnost  -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
  13.      aristokrátinja  -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
  14.      armatúra  -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
  15.      armíranobetónski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija ♪
  16.      armírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija ♪
  17.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
  18.      às  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila ♪
  19.      àsa  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa! ♪
  20.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
  21.      asanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde ♪
  22.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
  23.      asfiksíja  -e ž (ȋ) med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka ♪
  24.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  25.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA