Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (4.876-4.900)


  1.      pokvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize ♪
  2.      pokvéka  -e ž (ẹ̑) slabš. 1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini 2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke ♪
  3.      pôla  -e ž (ó) 1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja // s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu 2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole 3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami ● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga ◊ biol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola ♪
  4.      polágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prihaja kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob 2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete // dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi 3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi 4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda 5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega 6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti ● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal ◊ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati ♪
  5.      poláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna ♪
  6.      poláskati  -am in poláskati se -am se dov. (á) navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti ∙ knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil poláskan -a -o: bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega ♪
  7.      polastíti se  -ím se dov., polástil se (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti // ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in sva se brž polastila klopi 2. nav. ekspr. dobiti močen vpliv, oblast nad kom: hotela se ga je polastiti; ne mara, da bi se ga kdo polastil / skupina drugače mislečih se je hotela polastiti društva ∙ ekspr. brž ko je vstopil, se ga je polastila za ves večer dosegla, da je bil samo v njeni družbi; ekspr. v strasti se je je polastil imel z njo ljubezenski, spolni odnos 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ginjenost, groza, radost se ga je polastila; nemir, strah se je polastil množice / temna slutnja se mu je polastila duše polaščèn -êna -o: polaščen človek ♪
  8.      pólčas  -a in pólčàs -čása [u̯č] m (ọ̑; ọ̑-ȁ ọ̑-á) šport. vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme: prvi polčas je minil brez golov; zaradi zavlačevanja je sodnik podaljšal drugi polčas za eno minuto ∙ žarg., šport. sodnik je odpiskal polčas naznanil konec prve take dobe // žarg. del košarkarske, nogometne tekme, odigrane v taki dobi: radio je prenašal samo drugi polčas ♪
  9.      póldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu ∙ ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu ♪
  10.      poléči  -léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ́ ẹ̑) 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: popotniki so bili trudni in so zgodaj polegli / čreda je polegla / poleči k počitku 2. priti iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoka trava rada poleže / konju so uhlji polegli po glavi 3. knjiž., s prislovnim določilom razprostreti se, razširiti se nizko nad površino: dim je polegel po palubi; megla se je polegla po dolini 4. knjiž. z daljšo, širšo stranjo namestiti kaj pokonci stoječega na podlago: da se vreča ne bi prevrnila, jo je polegel / polegel ga je na klop in ga začel tepsti; mulovodci so polegli mule 5. skotiti, povreči: psica, svinja je polegla pet mladičev / nizko polegla je že tri pankrte rodila ● pazi, da svinja mladičev ne poleže povzroči poškodbe, smrt mladičev, ležeč na njih; star. v vasi je poleglo že deset prašičev poginilo; nar. tolminsko do kosila poležem vso travo pokosim; ekspr. polegel je že marsikatero žensko imel je že z marsikatero žensko spolni odnos; star. mraz ga je tresel, da je moral poleči leči poléči se 1. postati manj intenziven, manj izrazit: boj, jeza, nevihta se poleže / ponoči se je življenje v mestu poleglo / govorice so se kmalu polegle / razburkano morje se je poleglo se je umirilo; brezoseb. ko sem to slišal, se je v meni poleglo 2. preiti iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se je poleglo na dno / prah se je polegel ● posedi malo, da se kosilo poleže da želodec začne normalno prebavljati; suh sneg, zrahljana zemlja se kmalu poleže usede, posede; ekspr. tam se svet nekoliko poleže postane bolj položen, raven polégel -êgla -o: polegle strasti so se spet budile poléžen -a -o: kdaj je bil pes poležen; dlaka ni poležena, ampak stoji pokonci; po nevihti je bilo žito poleženo ♪
  11.      polédica  -e ž (ẹ̑) tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču: nesreča se je zgodila zaradi poledice / če bo jutri mrzlo, bo poledica / pri označevanju časovnosti ob poledici je vožnja nevarna ♪
  12.      polégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco 2. s presledki biti v vodoravnem položaju a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega 3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega // preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave 4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega polégati se 1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega 2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega ● star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja ♪
  13.      polenáriti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril ♪
  14.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje ♪
  15.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  16.      poletéti  -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
  17.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
  18.      poležávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪
  19.      polêžkati  -am dov. (ȇ) otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka ♪
  20.      poležúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi ♪
  21.      polístati  -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
  22.      políti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom ♦ gastr. pečene ribe politi z marinado // nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije 2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati ● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale polít -a -o: z vodo polita tla ∙ stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno ♪
  23.      polítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa ● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko ◊ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi polítično prisl.: politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv ♪
  24.      polívati  -am nedov., tudi polivájte; tudi polivála (í) 1. delati, da prihaja tekočina na kaj, navadno iz posode: polivati apno, tla z vodo; polivati pečenko z vročo mastjo / polivati nezavestnega z vodo; pazi, polivaš se po obleki ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom // nehote spravljati navadno del tekočine iz posode: kozarci so bili prepolni in je pri serviranju polival; ker je hitel, se je mleko polivalo 2. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; oblivati: kurja polt ga je polivala ob grozljivem prizoru; pot ga poliva (po hrbtu, obrazu) / rdečica jo je polivala zardevala je; še zmeraj ga polivajo solze joka ♪
  25.      pólizobráženstvo  -a [ou̯] s (ọ̑-ȃ) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo ♪

   4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA