Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (401-425)


  1.      stradivárka  -e ž (ȃ) žarg., muz. violina, izdelana v delavnicah družine Stradivari: igrati na stradivarko ♪
  2.      strojegrádnja  -e ž (ā) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, strojnih naprav: razvoj strojegradnje ♪
  3.      šaráda  -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami ♪
  4.      šaráden  -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
  5.      štradón  -a m (ọ̑) pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu ♪
  6.      tiráda  -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila: neprijetno je poslušati take tirade; besedilo je polno poučnih tirad ♦ gled. dolg, vznesen govor igralca v tragediji ali drami ♪
  7.      tradeskáncija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s povešenimi ali pokončnimi kolenčastimi stebli in mesnatimi listi, Tradescantia: razmnoževati tradeskancije s potaknjenci ♪
  8.      tradeunion  -a [tréjdjúnjon] m (ẹ̑-ȗ) v angleškem okolju strokovna organizacija, ki skrbi za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev, sindikat: organizirati tradeunione; kongres tradeunionov ♪
  9.      tradeunioníst  -a [trejdjunjon-] m (ȋ) v angleškem okolju član tradeuniona, sindikalist: angleški tradeunionisti ♪
  10.      tradeunionízem  -zma [trejdjunjon-] m (ȋ) v nekaterih državah gibanje, ki si prizadeva za ureditev gospodarskih in socialnih razmer delavcev brez odprave kapitalizma ♪
  11.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  12.      tradícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta ◊ jur. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same ♪
  13.      tradicionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪
  14.      tradicionalíst  -a m (ȋ) kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti ♪
  15.      tradicionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tradicionaliste ali tradicionalizem: tradicionalistično pojmovanje / redko tradicionalistična morala tradicionalna ♪
  16.      tradicionalízem  -zma m (ȋ) vztrajanje pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: očitati komu tradicionalizem; tradicionalizem v gledališču, telesni kulturi, slikarstvu / podeželski tradicionalizem ♪
  17.      tradicionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo ♪
  18.      tradírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. jur. izročati: tradirati komu denar 2. zastar. predavati: tradirati rimsko pravo / tradirati zgodbo pripovedovati ♪
  19.      tùuráden  -dna -o prid. (ȕ-ȃ) pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis tùurádno prisl.: tuuradno se potrjuje ♪
  20.      últradesníčarski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki: ultradesničarska ideologija ♪
  21.      uràd  -áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v uradu; dopis, žig urada; načelnik, predstojnik urada; oddelek, odsek, referat urada; pisarne, sedež urada / carinski urad carinarnica; v nekaterih državah cenzurni, cesarski, dvorni urad; davčni urad uprava za družbene prihodke; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; matični urad oddelek občinske skupščine za matične zadeve; okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; patentni urad; tiskovni urad v nekaterih državah organ vlade za stike z javnostjo; zvezni urad za cene zvezni zavod za cene // navadno s prilastkom organ, služba ustanove, organizacije ali posameznika, zlasti funkcionarja, za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: informacijski, sprejemni, vpisni urad / škofijski, župnijski urad; v nekaterih državah urad kanclerja, komisarja; pri judih urad rabina / urad direktorja direktorjeva pisarna // knjiž., navadno s prilastkom enota, oddelek javne ustanove, javne službe za opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: brzojavni, telegrafski urad; poštni urad pošta 2. navadno s prilastkom vodstveni organ, služba mednarodne organizacije, združenja za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: združenje bo ustanovilo poseben urad / mednarodni urad za mere in uteži 3. navadno s prilastkom podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: potovalni, turistični urad / obveščevalni, poročevalski urad ustanova, organizacija za zbiranje novic, informacij in njihovo posredovanje zlasti sredstvom javnega obveščanja 4. prostor, poslopje tega organa, službe, enote: urad je še zaprt; čakati pred uradom; vstopiti v urad; preurediti prostor v urad; trg pred uradom / urad je razmetan oprema tega prostora ● ekspr. iti na matični urad poročiti se; urad za najdene predmete oddelek avtobusne, železniške postaje ali občinskega organa, ki hrani, vrača najdene predmete; urad za posredovanje v nekaterih deželah ustanova, podjetje, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju ◊ polit. urad za narodnosti služba Izvršnega sveta Republike Slovenije za financiranje dvojezičnega poslovanja občinskih upravnih in pravosodnih organov na dvojezičnih področjih Slovenije; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji ♪
  22.      uráden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na urad ali uradovanje: uradni prostor; uradno poslopje / uradni dan dan, določen za uradovanje s strankami; uradni sluga nekdaj sluga na uradu, ki opravlja manj zahtevna uradna opravila / uradni stil 2. nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo državne oblasti: uradni popis prebivalstva / uradni list list, v katerem se objavljajo sprejeti pravni predpisi, razglasi in objave; uradne mere / uradni pogovori; uradni sprejem; uradni stiki; uradno spremstvo / publ. uradna Francija na te trditve še ni odgovorila / uradni organ // nanašajoč se na pristojni organ, pristojno osebo sploh: uradni dopis; uradna listina; uradno vabilo / uradna pošta pošta, katere naslovnik ali odpošiljatelj je pristojni organ, pristojna oseba / uradni popravek; uradno dejanje / uradni znak, žig / uradni naslov, naziv / imeti uradne opravke / sklep, odločitev ima uradno veljavo / uradni trening trening, ki ga organizira, vodi organizator; publ. zmagati v uradni konkurenci v konkurenci, v kateri je mogoče dobiti uradno priznanje; uradna skrivnost 3. ki veljavno predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika: uradni predstavnik, zastopnik; uradna oseba / uradni krogi / uradni govornik 4. ki ga priznavajo, razglašajo organi oblasti, organizacije: uradni nauk; uradna ideologija, zgodovina / uradna veroizpoved 5. določen z veljavnimi predpisi: uradni postopek; urediti kaj po uradni poti; uraden in privaten / uradni sedež podjetja; uradna oblika imena / ravnati po uradni dolžnosti 6. ekspr., navadno v povedni rabi ki ravna po predpisih, formalnostih in ne kaže osebnega odnosa: postati uraden; ne bodi tako uraden // ki izraža, kaže tako ravnanje, tak odnos: reči z uradnim glasom / njegov odnos je bil zelo uraden ◊ fin. uradni tečaj dinarja, dolarja; jur. uradni jezik jezik, ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; uradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi uradnih stikov; šport. uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba urádno prisl.: danes sicer delamo, uradno pa smo na dopustu; govoriti uradno; uradno potrditi, prepovedati; uradno napovedan obisk; sam.: izvedeti kaj uradnega ♪
  23.      urádnica  -e ž (ȃ) 1. v javni, državni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: uradnica je pritisnila žig / davčna, poštna uradnica // v podjetju, ustanovi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: bančna uradnica 2. zastar. urad, pisarna: vstopiti v uradnico ♪
  24.      urádniček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od uradnik: postal je uradniček; nepomemben, vesten uradniček / bančni, sodni uradniček ♪
  25.      uradníja  -e ž (ȋ) zastar. urad: uradnija je prošnjo ugodno rešila; v uradnijah so uporabljali nemščino ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA