Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (304-328)

304.      paradájz  -a m (ȃ) 1. nižje pog. paradižnik: obirati paradajz 2. žarg., voj. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: vreči paradajz ♪
305.      paradájzarica  -e ž (ȃ) žarg., voj. rdeče pobarvana ročna bomba italijanske izdelave: za pasom mu je visela paradajzarica ♪
306.      paráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parado: paradna drža, hoja / paradni govori / gasilske paradne uniforme / paradni konj / v paradnem skoku je odbil žogo ♦ voj. paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami ♪
307.      paradentóza  -e ž (ọ̑) poljud. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob, strok. parodontoza: preprečevati paradentozo ♪
308.      paradígma  -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer: paradigme za rekonstrukcijo dogodka / ekspr. njegova literatura je paradigma natančnosti ♦ lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec ♪
309.      paradigmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paradigmo: paradigmatična analiza / dejanje je paradigmatično ♪
310.      paradíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paradirati: začelo se je paradiranje športnikov / paradiranje z znanostjo ♪
311.      paradírati  -am nedov. (ȋ) 1. hoditi v paradi: skupina vojakov je paradirala mimo tribune; paradirali so tudi gasilci // ekspr. hoditi, sprehajati se: vsako popoldne paradira po ulici; večkrat paradira pod njenim oknom 2. ekspr. postavljati se, ponašati se: še vedno paradira z uro in verižico / paradirati z demokratskimi frazami ♪
312.      paradíž  -a m (í) knjiž. raj: odhod iz paradiža; lepo jima je kot v paradižu / znal si je ustvariti paradiž; sodobni turistični paradiž / področje je pravi paradiž za komarje ♪
313.      paradížnik  -a m (ȋ) kulturna rastlina z razraslim steblom in s svetlo rumenimi cveti ali njen rdeči, sočni sad: obrati paradižnik; sadike paradižnika; paradižniki in kumare; nos ima rdeč kot paradižnik / paradižnik v solati ♪
314.      paradížnikov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paradižnik: paradižnikovi listi; paradižnikove sadike / paradižnikov sok; paradižnikova juha juha iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov; paradižnikova mezga mezga iz kuhanega in zgoščenega paradižnika; paradižnikova omaka omaka iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov ♪
315.      parádnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost paradnega: občudovati paradnost vojaške enote / ekspr. paradnost in teatralnost ♪
316.      paradóks  -a m (ọ̑) misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za paradoks ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine; lit. paradoks besedna figura, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim // ekspr. nasprotje, protislovje, navadno nesmiselno: zaiti v paradoks; gre samo za navidezen paradoks; znašel se je v nerešljivem paradoksu; to zveni kot paradoks ♪
317.      paradoksálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paradoks: primer, ki si ga povedal, je paradoksalen / situacija postaja še bolj paradoksalna / paradoksalna misel paradoksna paradoksálno prisl.: dostikrat se obnaša paradoksalno / v povedni rabi paradoksalno je, da se oklepa takega spoznanja ♪
318.      paradoksálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost paradoksalnega: spoznavati paradoksalnost takega položaja / paradoksalnost domneve paradoksnost ♪
319.      paradóksen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paradoks: navajal je same paradoksne primere / priti do paradoksnega sklepa / položaj je paradoksen paradóksno prisl.: ta izjava se glasi precej paradoksno ♪
320.      paradóksnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost paradoksnega: paradoksnost anarhizma ♪
321.      plavobrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec ∙ knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene ♪
322.      podbrádek  -dka m (ȃ) 1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka // zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek 2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši ♪
323.      podbráden  -dna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pod brado: podbradne kocine kozla / podbradni jermen jermen, ki se daje pod brado ♪
324.      podbrádnica  -e ž (ȃ) vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust ♪
325.      podbrádnik  -a m (ȃ) 1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi 2. redko slinček: privezati otroku podbradnik ◊ muz. ploščica na violini, na katero se nasloni brada ♪
326.      podgrádje  -a s (ȃ) knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema ♪
327.      pòdurádnik  -a m (ȍ-ȃ) nekdaj nižji uslužbenec: postal je poduradnik ♪
328.      pòdurádniški  -a -o (ȍ-ȃ) pridevnik od poduradnik: poduradniška služba ♪

   179 204 229 254 279 304 329 354 379 404