Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rad (276-300) 
- nagradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od nagraditi: dobiti čestitke ob nagraditvi / nagraditev najboljših del ♪
- nagradíti -ím dov., nagrádil (ȋ í) 1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / nagraditi film, knjigo / nagradili so ga z dopustom / ekspr. nagraditi s ploskanjem // dati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagraditi izžrebane gledalce, kupce / nagraditi s knjigo, televizorjem / nagraditi z izletom, s pozornostjo 2. dati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagraditi dolgoletnega tajnika društva
● ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi nagrajèn -êna -o: nagrajeni umetnik; nagrajeno delo / ekspr. njegovi napori so bili nagrajeni z velikim uspehom ♪
- naradováti se -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali ♪
- národnoradikálen -lna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke ♪
- nastrádati -am dov., tudi nastradála (á) pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: tako dolgo ga boš lomil, da boš nastradal ♪
- neràd -ráda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je ♪
- nèradodáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba ♪
- nèradovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku ♪
- nètradicionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno ♪
- nèuráden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati ♪
- nógrad -a m (ọ́) star. vinograd: obdelovati nograd; dolenjski nogradi / kopati v nogradu / zasaditi nograd ♪
- novográdnja -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest ♪
- obgradíti -ím dov., obgrádil; obgrajèn (ȋ í) redko ograditi: obgraditi vrt; obgraditi barake z visokim zidom ♪
- obrád -a m (ȃ) bot. visoka trava s črtalastimi listi in kratkopecljatimi klaski, Andropogon: navadni, zlatolasi obrad ♪
- obrádek -dka m (ȃ) knjiž. spodnji del obraza; brada: zavezati ruto pod obradkom; koščen, okrogel, šilast obradek; jamica na obradku ◊ antr. naprej štrleči del spodnje čeljusti pri človeku ♪
- obráditi se -im se dov. (á ȃ) ekspr. pustiti rasti brado: čez poletje se je obradil ♪
- obradostíti -ím dov., obradóstil (ȋ í) zastar. razveseliti: obradostiti prijatelja obradoščèn -êna -o: obradoščen mu je podal roko ♪
- obradováti -újem dov. (á ȗ) zastar. razveseliti: s knjigo ga je zelo obradoval ♪
- ogràd -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina) ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt ♪
- ógrad -i ž (ọ́) nar. ograjen prostor za živino ob pastirski koči: premišlja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlipnikovo ograd in sebe v tesno kočo (J. Jalen) ♪
- ográda -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda ♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado ♪
- ográden -dna -o (ȃ) pridevnik od ograda: planota z ogradnimi zidovi ♪
- ogradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ograditi: ograditev pašnikov s plotom ♪
- ogradíti -ím dov., ográdil (ȋ í) narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt; ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost ogradíti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj ∙ knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna 2. publ. pokazati, izraziti
odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov ograjèn -êna -o: ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje ♪
- okrádenec -nca m (ȃ) kdor je okraden: okradenca sta tatvino prijavila ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376 
