Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (2.329-2.353)


  1.      klatíti  in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi ♪
  2.      klávrn  -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla ♪
  3.      klécav  -a -o prid. (ẹ̄) ki (rad) kleca: klecav berač / klecave noge / prišel je s klecavimi koraki klecajočimi ♪
  4.      klečeplázec  -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
  5.      klečepláziti  -im nedov. (á ȃ) slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom // redko pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje ● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje ♪
  6.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati ◊ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja ♪
  7.      klepánje  -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  8.      klepèt  -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  9.      klepetáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač ♪
  10.      klepetálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske ♪
  11.      klepetálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo ♪
  12.      klepetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
  13.      klepetàv  -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav ♪
  14.      klepetávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) veliko govori: je lahkomiseln klepetavec ♪
  15.      klepêtec  -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec ♪
  16.      klepetúlja  -e ž (ú) slabš. kdor (rad) veliko govori: je stara klepetulja, nikoli ne bo drugačen / ta učenka je prava klepetulja // kdor (rad) pove kaj zaupnega: klepetulja pa nisem; ne skrbi, v naši družbi ni nobene klepetulje ♪
  17.      klepetúljast  -a -o prid. (ú) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja ♪
  18.      klepetún  -a m (ȗ) slabš. kdor (rad) veliko govori: je klepetun brez primere ♪
  19.      klerikálstvo  -a s (ȃ) slabš. klerikalni nazori, klerikalna miselnost: znan je bil zlasti zaradi svojega klerikalstva // star. klerikalizem: širjenje klerikalstva ♪
  20.      klesánec  -nca m (á) grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca ♪
  21.      kléstiti  -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa // ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah ∙ ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami 3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti ♪
  22.      klét  -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje ♪
  23.      klétka  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za (divje) živali: zver so zaprli v kletko; levja kletka; kletka za tigre; tu je tesno kot v kletki; pren., knjiž. ujet sem v kletko velemesta // navadno v zvezi ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice: na oknu visi ptičja kletka; kupil je kletko za kanarčka 2. evfem. zapor, ječa: po nekaj letih so ga izpustili iz kletke / če bo kradla, bo prišla v kletko ● ekspr. še dva koraka in že sva se znašla v kletki v zasedi, v pasti ◊ elektr. motor s kletko asinhronski motor z navitjem v obliki valjasto razporejenih palic; mont. kletka košu podobna kabina dvigala pri rudniku ♪
  24.      klevetáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed ♪
  25.      klimátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču ♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami ♪

   2.204 2.229 2.254 2.279 2.304 2.329 2.354 2.379 2.404 2.429  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA