Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (1.751-1.775)



  1.      hidrocefálnost  tudi hidrokefálnost -i ž () med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini, vodenoglavost: otrok je umrl zaradi hidrocefalnosti
  2.      hídroeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
  3.      hidrolizírati  -am nedov. in dov. () kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
  4.      hídrosistém  -a m (-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava
  5.      hídrostátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
  6.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  7.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
  8.      hihitàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska
  9.      hihitávec  -vca m () kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce
  10.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  11.      híndi  -ja m () uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik
  12.      hiperplazíja  -e ž () med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani
  13.      híperpopulácija  -e ž (-á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije
  14.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  15.      hipertrofírati  -am nedov. in dov. () 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
  16.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  17.      hipostáza  -e ž () 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma
  18.      hipotoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja
  19.      hípovitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
  20.      hírati  -am nedov. () postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo
  21.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike
  22.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
  23.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
  24.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadevelit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
  25.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hišearhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA