Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (154-178)



  1.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica
  2.      bradikardíja  -e ž () med. pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno
  3.      bradína  -e ž (í) redko meso pod vratom prašiča: debela bradina
  4.      brádlja 1 -e ž () šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
  5.      brádlja 2 -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja
  6.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami
  7.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
  8.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
  9.      brádva  -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve
  10.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (; á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
  11.      brezrádosten  in brezradósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. ki je brez radosti, veselja: nemirno, brezradostno življenje
  12.      buzaráda  medm. () zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali!
  13.      ceráda  -e ž () velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje; ponjava, plahta: pokriti s cerado; cerada za tovorni avtomobil
  14.      črnobrád  in črnobràd -áda -o prid. (; á) ki ima črno brado: črnobrad mož
  15.      črnobradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima črno brado: temnopolt, črnobradat človek
  16.      črnobrádec  -dca m () ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec
  17.      črnogradítelj  -a m () kdor gradi brez gradbenega dovoljenja: kaznovati črnograditelja
  18.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom
  19.      degradíranec  -nca m () kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev
  20.      degradírati  -am dov. in nedov. () 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
  21.      desperádo  -a m () knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada
  22.      dogradítev  -tve ž () glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma
  23.      dogradíti  -ím dov., dográdil ( í) končati gradnjo: začeli so že pred tremi leti, pa še niso dogradili // zgraditi do konca: dograditi most, stavbo / daljnovod so dogradili že pred rokom; pren. pisatelj ni dogradil posameznih značajev; družbe ni mogoče dograditi v enem samem obdobju dograjèn -êna -o: dograjen svetovni nazor; dograjena proga; drama je oblikovno in vsebinsko dograjena; poslopje nove šole je bilo te dni dograjeno
  24.      dolgobrád  in dolgobràd -áda -o [g] prid. (; á) ki ima dolgo brado: star dolgobrad možak
  25.      dolgobrádec  -dca [g] m () ekspr. kdor ima dolgo brado: krčmar je bil umazan dolgobradec

   29 54 79 104 129 154 179 204 229 254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA