Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (151-175)



  1.      brádelj  -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj
  2.      brádeljnica  -e [dǝl] ž () šport. eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji: sedeti na bradeljnici
  3.      bráden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brado: bradna kost / bradne kocine
  4.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica
  5.      bradikardíja  -e ž () med. pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno
  6.      bradína  -e ž (í) redko meso pod vratom prašiča: debela bradina
  7.      brádlja 1 -e ž () šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
  8.      brádlja 2 -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja
  9.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami
  10.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata
  11.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
  12.      brádva  -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve
  13.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (; á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
  14.      brezrádosten  in brezradósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. ki je brez radosti, veselja: nemirno, brezradostno življenje
  15.      buzaráda  medm. () zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali!
  16.      ceráda  -e ž () velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje; ponjava, plahta: pokriti s cerado; cerada za tovorni avtomobil
  17.      črnobrád  in črnobràd -áda -o prid. (; á) ki ima črno brado: črnobrad mož
  18.      črnobradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima črno brado: temnopolt, črnobradat človek
  19.      črnobrádec  -dca m () ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec
  20.      črnogradítelj  -a m () kdor gradi brez gradbenega dovoljenja: kaznovati črnograditelja
  21.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom
  22.      degradíranec  -nca m () kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev
  23.      degradírati  -am dov. in nedov. () 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
  24.      desperádo  -a m () knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada
  25.      dogradítev  -tve ž () glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA