Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rad (1.501-1.525) 
- fotografírati -am dov. in nedov. (ȋ) prenesti s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira fotografíran -a -o: na sliki je fotografiran cel razred ♪
- fótolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́) delavnica, opremljena s pripravami za izdelavo fotografij, diapozitivov: šola ima delavnico za modelarstvo, radioamaterstvo in fotolaboratorij; delati poskuse v fotolaboratoriju ♪
- fótomateriál -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
- fototéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta ♪
- fovšíja -e ž (ȋ) nižje pog. nevoščljivost, zavist: samo zaradi fovšije je prišlo do prepira ∙ nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv ♪
- fráča -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
- fragmentáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fragment: fragmentaren napis na izkopani plošči / ima fragmentarno znanje / literarno delo je fragmentarno; izbor gradiva je ostal fragmentaren fragmentárno prisl.: slika se je ohranila le fragmentarno; fragmentarno opisati dogodke ♪
- frákcija -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
- fráncij -a m (á) kem. redka, lahka radioaktivna kovina, element Fr ♪
- francjóžefovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca Jožefa: francjožefovska doba / ekspr. francjožefovska brada dvodelna brada / ekspr. učila iz francjožefovske dobe zelo stara, zastarela ♪
- francóski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis ◊ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija buržoazna revolucija leta 1789 v Franciji francósko prisl.: govoriti (po) francosko ∙ pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal ♪
- francozováti -újem nedov. (á ȗ) star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika: zelo rad je francozoval // govoriti francosko ♪
- fránkinja -e ž (ȃ) agr. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo ♪
- frankofílstvo -a s (ȋ) frankofilska miselnost: rad je razglašal svoje frankofilstvo ♪
- frankofónski -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje francoske kolonije, ki uporabljajo francoščino kot uradni jezik: frankofonske države / frankofonska Afrika ♪
- fráza -e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze // besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze 2. lingv. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze 3. muz. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza ♪
- frazáriti -im nedov. (á ȃ) slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice: samo frazaril je; rad frazari o morali, o življenju; brezoseb. na sestankih se je dosti frazarilo ♪
- frazárjenje -a s (á) glagolnik od frazariti: nimam rad frazarjenja; frazarjenje o uspehih ♪
- frazêr -ja m (ȇ) slabš. kdor pri govorjenju rad uporablja fraze, puhlice: razkrinkavati frazerje; politični frazerji ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frizírati -am nedov. (ȋ) strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje ♪
- fŕkati 2 -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase; frka si bradico; lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo ♪
- fŕkavec tudi fŕkovec -vca m (ŕ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkavci so mu ukradli avto; druži se z ničvrednimi frkavci / kot nagovor boš tiho, frkavec // nedorasel fant sploh: nisem več frkavec, da bi mi ukazovali; takega frkavca se ne bojim; govori z menoj kakor s kakim frkavcem / slabš. takle frkavec zapoveduje desetim možem ♪
- frkolín -a m (ȋ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkolini ga zmerjajo / kot nagovor nisi držal besede, frkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še frkolin in nisem ničesar razumel; na cesti je stala skupina frkolinov / ima dva zdrava frkolina sina / slabš. ta frkolin bi mi rad pamet solil ♪
- frontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika;
figure na freski so postavljene frontalno ♪
1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 
