Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rad (9.228)

1.      rád  -a m (ȃ) fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih ♪
2.      ràd ¹ ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
3.      ràd ² ráda -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše; rada sem, da si prišel ♪
4.      rádar  -ja m (ā) naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico; iskati, odkriti z radarjem; antena radarja; občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar ♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; teh. laserski radar ♪
5.      radaríst  -a m (ȋ) teh. kdor je usposobljen za delo z radarjem: radarist na letališču ♪
6.      rádarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radar: radarski zaslon; snop radarskih žarkov; radarska antena / radarske meritve; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave rádarsko prisl.: radarsko vodeni izstrelki ♪
7.      rádenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.: pog. dva deci radenske dva decilitra radenske slatine ♪
8.      rádgonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina ♪
9.      rádi  in radi predl. (ȃ) neprav., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda ∙ neprav. radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve ♪
10.      radiácija  -e ž (á) knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje ♪
11.      radiacíjski  tudi radiácijski -a -o prid. (ȋ; á) knjiž. sevalen: radiacijski vir / radiacijska zaščita ◊ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote ♪
12.      radiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred ◊ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost radiálno prisl.: razvrstiti radialno ♪
13.      radiálka  -e ž (ȃ) žarg., avt. radialna guma: menjati radialko; tovarna radialk ♪
14.      radián  -a m (ȃ) mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih ♪
15.      radiáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko radialen, žarkast: radiarna oblika / radiarna razvrstitev ♪
16.      radiátor  -ja m (ȃ) grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč; namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro ♪
17.      radicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mat. koreniti: radicirati kvadratno enačbo 2. jur., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice radicíran -a -o: radicirana obrt ♪
18.      radìč  -íča m (ȉ í) solata z navadno dlakavimi listi: rezati, sejati radič / jesti radič v solati / glavnati radič; rdeči, zeleni radič ♦ vrtn. rdeči goriški radič s krhkimi rdečimi listi v glavicah ♪
19.      radíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata ♪
20.      rádičevec  -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci ♪
21.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
22.      rádij ¹ -a m (ā) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
23.      rádij ² -a m (ā) kem. redka radioaktivna kovina bele barve, ki se v temi sveti, element Ra: zdravljenje z radijem; radij in polonij ♪
24.      rádijec  -jca m (ā) žarg. radijski delavec: radijci in televizijci ♪
25.      rádijev  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radij²: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226