Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

race (11-35)

11.      dvókoráčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) kor., v zvezi dvokoračna polka polka, pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat ♪
12.      dvótráčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov ♪
13.      hlamudráče  -ráč ž mn. (á ȃ) šalj. široke, mahedrave hlače: smejali so se njegovemu prevelikemu suknjiču in čudnim hlamudračam / klovn v pisani bluzi in hlačah hlamudračah ♪
14.      intraceluláren  -rna -o prid. (ȃ) biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit ♪
15.      izzračeválen  -lna -o prid. (ȃ) teh. namenjen za izzračevanje: izzračevalni filter; izzračevalna cev ♪
16.      izzračeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati zrak iz česa: izzračevati motor ♪
17.      kontracépcija  -e ž (ẹ́) uporaba določenih sredstev za preprečevanje spočetja, zanositve: odločiti se za kontracepcijo / razširitev kontracepcije / posvetovalnica za kontracepcijo ♦ med. hormonska, kemična kontracepcija; mehanična, oralna kontracepcija ♪
18.      kontracépcijski  tudi kontracepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) 1. ki deluje proti spočetju: kontracepcijska pasta; kontracepcijske tablete; uporaba kontracepcijskih sredstev 2. nanašajoč se na kontracepcijo: kontracepcijske metode / kontracepcijska posvetovalnica posvetovalnica za kontracepcijo ♪
19.      koráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korak ali korakanje: koračni ritem / koračne vaje s petjem ♦ šport. koračna stoja stoja, pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi ♪
20.      mráčen  -čna -o stil. -ó prid., mráčnejši in mračnéjši (á ā) 1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč // ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje // ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje // ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe // zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba 4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek 5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji ● ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno ◊ zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus mráčno tudi mračnó prisl.: mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši ♪
21.      mračênje  -a s (é) glagolnik od mračiti: večerno mračenje ♪
22.      nadzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je, se nahaja nad ozračjem: raketa je ponesla satelit v nadzračni prostor ♪
23.      nèprekoráčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) neprekoračljiv: neprekoračna razpoka / neprekoračna vsota ♪
24.      nèprezráčen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prezračen: neprezračena soba / duh po neprezračenih oblekah ♪
25.      odzračeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. izpuščati zrak iz česa: odzračevati parovod ♪
26.      omračênec  -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence ♪
27.      omračênje  -a s (é) glagolnik od omračiti: omračenje čela / omračenje spomina / umsko omračenje ♪
28.      omračênost  -i ž (é) lastnost, stanje omračenega: omračenost njegovega pogleda ga je vznemirila / umska omračenost ♪
29.      omračeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico ∙ knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna 2. redko delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja ♪
30.      ozráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje ♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik ♪
31.      pólmráčen  -čna -o [u̯m] prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) ki ni popolnoma mračen: polmračen prostor / polmračen dan / polmračne sence pólmráčno prisl., v povedni rabi: v jetniški celici je bilo polmračno ♪
32.      povračeválen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. povračilen: povračevalni napad ♪
33.      povračeváti  -újem nedov. (á ȗ) povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni ♪
34.      prácélica  -e ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. prvotna, osnovna enota česa: skupina predstavlja pracelico celotnega gibanja / posamezne anekdote so pracelice njegovega romana ♪
35.      prekoráčenje  -a s (ȃ) glagolnik od prekoračiti: prekoračenje jarka / prekoračenje državne meje / prekoračenje cen / prekoračenje rokov / prekoračenje zakona ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211