Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rac (89-113)
- beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
- beračón -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona ♪
- birokrácij -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
- birokracíja -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
- bógrač -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč ♪
- bracêra -e ž (ȇ) navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva ♪
- bráč 1 -a m (ȃ) muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač ♪
- bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja ♪
- bráčka -e ž (ȃ) gozd. braška ♪
- brbráč -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača ♪
- brezzráčen -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni ♪
- brezzráčje -a s (ȃ) redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi ♪
- brezzráčnost -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost ♪
- buzaráca medm. (ā) star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna! ♪
- cracker gl. kreker ♪
- cracking gl. kreking ♪
- curaçao -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao ♪
- deflorácija -e ž (á) med. pretrganje himena, razdevičenje ♪
- degenerácija -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
- degeneracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
- dehidrácija -e ž (á) odvzem ali izguba vode iz česa: dehidracija rude, živil; dehidracija organizma zaradi hude bolezni ♪
- deklarácija -e ž (á) 1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo // ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le prazna deklaracija, če niso dane tudi možnosti; za mednarodno sožitje niso dovolj deklaracije o miroljubnosti in prijateljstvu 2. navedba podatkov o pošiljki: deklaracija pošiljke ◊ ekon. carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; zgod. majska ali majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v
Avstro-Ogrski ♪
- deklaracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze ♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija ♪
- dekoncentrácija -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti ♪
- dekoncentracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije ♪
1 14 39 64 89 114 139 164 189 214