Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rac (389-413)
- preračunljívost -i ž (í) lastnost, značilnost preračunljivega človeka: moti jih njegova preračunljivost / za to se je odločil iz preračunljivosti ♪
- prestiráča -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila pregrnjena s prestiračo ♪
- prevračálen -lna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo ♪
- prevráčanje -a s (ā) glagolnik od prevračati: pri prevračanju avtomobila se je hudo ranil / prevračanje resnice / prevračanje kozolcev ♪
- prevráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole ♪
- prevračeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov ∙ ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene ♪
- prevračljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da prevračati: rudo so nalagali na prevračljive vozičke ♪
- prezráčenje -a s (ȃ) glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju ♪
- prezračeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec ♪
- prezračeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline ♪
- prezračeválnik -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪
- prezračevánje -a s (ȃ) glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine ♪
- prezračeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje ♪
- prezráčiti -im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo ∙ ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku prezráčen -a -o: dobro prezračen prostor ♪
- priberáčiti -im dov. (á ȃ) 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas priberáčiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil priberáčen -a -o: priberačen denar ♪
- prikoracáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla ♪
- prikoráčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
- priracáti -ám dov. (á ȃ) racaje priti: race priracajo do vode / ekspr.: otrok priraca iz sobe; s svojimi debelimi nogami je komaj priracala po stopnicah ♪
- priračúnati -am dov. (ȗ) povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici ♪
- priračunávati -am nedov. (ȃ) povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga ♪
- proračún in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
- proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
- prostiráča -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila prekrita z debelimi prostiračami / predposteljne prostirače ♪
- prótidemonstrácija -e ž (ọ̑-á) z demonstracijo izzvana nasprotna demonstracija: preprečiti protidemonstracijo ♪
- prótizráčen -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe ♪
264 289 314 339 364 389 414 439 464 489