Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rac (2.289-2.313)


  1.      pretkán  -a -o prid. (á) ekspr. zvit, prebrisan: pretkan računar; to je pretkana sleparka / pretkan izraz v očeh / pretkane diplomatske spletke; prim. pretkati ♪
  2.      pretrésti  -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
  3.      prevajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
  4.      prevajálnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo ♪
  5.      prevájanje  -a s (ā) glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka ◊ elektr. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo ♪
  6.      prevéncija  -e ž (ẹ́) knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva: ukvarjati se s prevencijo; vprašanja splošne prevencije // preprečevanje, zaščita: te ugotovitve nakazujejo, kakšna mora biti prevencija; prevencija hrbteničnih obolenj / oddelek za prevencijo splava ◊ jur. generalna prevencija odvračanje ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi; specialna prevencija odvračanje obsojenega storilca od izvršitve novega kaznivega dejanja ♪
  7.      prevetríti  -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ȋ í) 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje prevetrèn -êna -o: dobro prevetrena dolina ♪
  8.      prevetroválen  -lna -o prid. (ȃ) prezračevalen: prevetrovalna odprtina / prevetrovalna naprava ♪
  9.      prevetrovánje  -a s (ȃ) prezračevanje: prevetrovanje hlevov, kleti; naprave za prevetrovanje ♪
  10.      prevetrováti  -újem nedov. (á ȗ) prezračevati: prevetrovati klet / prevetrovati oblačila ♪
  11.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil ♪
  12.      prevrtáč  -a m (á) zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati ♪
  13.      prezímiti  -im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje ♪
  14.      prezír  -a m (ȋ) 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem ● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo ♪
  15.      prežáti  -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í) 1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico // ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo 3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo 4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo // zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži 5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi 6. knjiž., ekspr. biti, obstajati: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža ● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči prežé: čakal je, preže na svojo žrtev prežèč -éča -e: prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati ♪
  16.      preživéti  -ím dov., prežível (ẹ́ í) 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega prežívljen -a -o: preživljeni načini dela preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega ♪
  17.      prežvekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪
  18.      pŕh  -a m (ȓ) knjiž. velika količina, množina premikajočih se delcev, zlasti snega, vode v ozračju: snežni prh / prh valov pršenje ♪
  19.      pŕhavica  in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice ♪
  20.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  21.      pri...  ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen ♪
  22.      pribítek  -tka m (ȋ) znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanje ♦ filat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času ♪
  23.      priblížek  -žka m (ȋ) 1. knjiž. približno enaka stvar: ta model je le nezanesljiv približek predmeta; poenostavitve in približki 2. mat. približna vrednost: računati s približki; približek števila a ♪
  24.      priblížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev priblížno 1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti ● ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem ♪
  25.      pričakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so 3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen ● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga pričakováje star.: ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval pričakujóč -a -e: pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala pričakován -a -o: težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo ♪

   2.164 2.189 2.214 2.239 2.264 2.289 2.314 2.339 2.364 2.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA