Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rac (1.701-1.725)


  1.      nèdeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne 2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših ◊ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne ♪
  2.      nèdosánjan  -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni dosanjan: vračati se v nedosanjane sanje ♪
  3.      nèduhóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
  4.      nefróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice ♪
  5.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  6.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  7.      negativízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature ♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje, ki je v nasprotju z njimi ♪
  8.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  9.      nèhvaléžnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nehvaležen človek: lepo so skrbeli zanj, zdaj jim pa tako vrača ta nehvaležnež ♪
  10.      nèizvéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih ♪
  11.      nékajkrat  prisl. (ẹ̄) izraža nekaj ponovitev: pride nekajkrat na mesec / že nekajkrat je stopila do vrat, pa se je vrnila / zračni promet se je za nekajkrat povečal ♪
  12.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  13.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  14.      nékovšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja ♪
  15.      nèlikvidíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nav. ekspr. ki ni likvidiran: nelikvidirani ostanki kapitalistične miselnosti ♦ adm. nelikvidirani računi ♪
  16.      nèljubeznívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil ♪
  17.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪
  18.      nèobčúten  -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe ♪
  19.      nèodpláčen  -čna -o prid. (ȅ-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja ♪
  20.      néofašíst  -a m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov ♪
  21.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije ♪
  22.      nèoriginálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni originalen: neoriginalne ilustracije / neoriginalni pesniški poskusi ♪
  23.      nèpláčan  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov nèpláčano prisl.: neplačano si prisvojiti kaj ♪
  24.      nèplačílo  -a s (ȅ-í) kar je nasprotno, drugačno od plačila: neplačilo dolgov, računov ♪
  25.      nèporavnán  -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica ∙ ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA