Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raba (626-650)


  1.      vodotôpen  -pna -o prid. (ó) nestrok. topen v vodi: vodotopne snovi; uporaba vodotopnih lepil ♪
  2.      vôjna  -e ž (ó) 1. vojaški spopad, navadno med državami: vojna traja, se začne; dobiti, izgubiti, preprečiti vojno; pasti v vojni; vojna na kopnem, morju; konec, začetek vojne; strahote vojne / star. iti na vojno; državi sta v vojni se med seboj vojaško spopadata / atomska, jedrska vojna; domovinska vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu; državljanska vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države; prva, druga svetovna vojna // čas trajanja takega spopada: po vojni so tovarno podržavili; med vojno je bil zaprt; revija je izhajala že pred vojno 2. ekspr. hudo prepiranje, medsebojno spopadanje: zavist je povzročila med sosedi pravo vojno ● med obema vojnama med prvo in drugo svetovno vojno; ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika ◊ polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; voj. bliskovita, frontalna vojna; hidrogenska vojna z uporabo jedrskega orožja; psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo; specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912—1913; španska državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939 ♪
  3.      vólfram  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, najtežje taljiva težka kovina, element W: uporaba volframa v elektroindustriji, jeklarstvu ♪
  4.      vôžnja  -e ž (ó) 1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur; upočasniti vožnjo; avtobusna vožnja; drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja; nočna vožnja je zelo naporna; ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna; varna vožnja; vzvratna vožnja; omejena hitrost vožnje; smer vožnje; obvladati tehniko vožnje / ekspr. bila je vsa trda od vožnje / vožnja po desni strani; vožnja v ovinek; vožnja v koloni; vožnja z avtomobilom, s kolesom, z ladjo; vožnja z dvigalom, žičnico / do mesta je pol ure vožnje; sani so pripravljene za vožnjo / za vožnjo goden junec 2. krajevno, časovno omejeno voženje: dnevno opravi štiri vožnje; brezplačna vožnja / žarg.: voznik je šel na vožnjo; preživljati se z vožnjo s prevažanjem, prevozništvom / črna vožnja nedovoljena uporaba službenega vozila v svojo korist; izredna, poskusna vožnja; avtomobil za službene vožnje ● pog. vožnja je za otroke znižana voznina; pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje ◊ avt. defenzivna vožnja pri kateri voznik v največji meri upošteva cestnoprometne predpise, razmere na cesti in se etično vede do drugih udeležencev v prometu; film. vožnja gibanje kamere med snemanjem; šport. hitrostna, izločilna vožnja; spretnostna vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti; žel. dvovprežna vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka; koristna vožnja z natovorjenimi vozili ♪
  5.      vpadljív  -a -o prid. (ȋ í) raba narašča zelo opazen: vpadljiv vzorec blaga; vpadljive barve; imela je zelo vpadljivo obleko / vpadljiva ženska vpadljívo prisl.: vpadljivo se oblačiti, vesti ♪
  6.      vpadljívost  -i ž (í) raba narašča velika opaznost: vpadljivost obleke; vpadljivost vedenja ♪
  7.      vrbovína  -e ž (í) vrbov les: uporaba vrbovine; vrbovina in topolovina / košara iz vrbovine iz vrbovih šib ♪
  8.      vzdrževánje  -a s (ȃ) glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine ♪
  9.      wártburg  -a [va-] m (ȃ) tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha: wartburg in trabant ♪
  10.      zabarantáti  -ám dov. (á ȃ) 1. pog. s pogajanjem za ceno zamenjati: suknjič je zabarantal za vrečo moke / če bo stiska, uro lahko zabaranta proda, zamenja za kaj drugega 2. raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zabarantal je vse svoje premoženje zabarantáti se pog. pogoditi se za premajhno ceno: pri prodaji se je zabarantal ♪
  11.      začrtíti  -ím, in začrtíti in začŕtiti -im dov., začŕtil (ȋ í; ȋ ŕ) raba peša zasovražiti: začrtil je vse sosede; zelo, ekspr. iz dna duše začrtiti / začrtiti življenje ♪
  12.      začúti  -čújem dov., začúl in začùl (ú ȗ) raba peša zaslišati: začuti korake, udarce; začul je, da prihajajo obiskovalci; v daljavi se je začulo mukanje živine začúvši zastar.: ozrl se je, začuvši znan glas ♪
  13.      zádrugar  tudi zadrúgar -ja m (á; ȗ) raba peša zadružnik: skupna sredstva zadrugarjev ♪
  14.      zádrugarstvo  tudi zadrúgarstvo -a s (á; ȗ) raba peša zadružništvo: razvoj zadrugarstva ♪
  15.      zagrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) raba peša zakrohotati se: ob pogledu na ta smešni prizor se je zagrohotal; zagrohotati se na ves glas / zdaj pa imaš, se je zagrohotal ♪
  16.      zakolébati  -am dov. (ẹ̄) 1. raba peša zanihati, spremeniti se: cene so zakolebale / odpornost proti boleznim spomladi pogosto zakoleba / spregovoril je, ne da bi mu glas zakolebal se zatresel 2. raba peša za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zakolebal je, ni se mogel odločiti / zakolebati v svojih načelih / preh. ta novica ga je zakolebala 3. knjiž. zagugati, zazibati: zakolebati gugalnico; posadil je otroka na sedež in ga zakolebal / veter zakoleba žito / redko ladja zakoleba se zaguga, se zaziblje ♪
  17.      zakramentál  -a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali ♪
  18.      zamešetáriti  -im dov. (á ȃ) raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zamešetariti posestvo; pren. zamešetariti svobodo in pravice naroda ♪
  19.      zaranžírati  -am dov. (ȋ) 1. skladno, estetsko urediti ali opremiti: zaranžirati izložbo 2. raba peša pripraviti, organizirati: zaranžirati združitev podjetij zaranžíran -a -o: lepo zaranžirano darilo; vnaprej zaranžirano dejanje ♪
  20.      zasében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov ◊ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev zasébno prisl.: zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega ♪
  21.      zatožíti  in zatóžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: zatožil ga je staršem, pri starših; zatožiti sošolca učitelju; zatožiti koga, da se pretepa // raba peša sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi: ovaduh ga je zatožil na policiji; nekdo ga je zatožil, da se druži s prevratniki 2. nepreh. tožeče, tarnajoče reči, spregovoriti: bolnik je zatožil: vroče je; boli, je tiho zatožil 3. zastar. obtožiti, obdolžiti: zatožiti koga hudodelstva / po krivem zatožiti ● redko zatožil je že precej denarja s tožbami zapravil zatožíti se in zatóžiti se redko stožiti se: zatožilo se mu je po domu zatóžen -a -o: otrok se je bal, da bo zatožen; zatožen hudodelstva; po krivem zatožen ♪
  22.      zmánjšati  -am dov. (ȃ) narediti kaj (bolj) majhno: zmanjšati igrišče, odprtino; z novo cesto se je razdalja med mestoma zmanjšala / oteklina se je zmanjšala / zmanjšati dotok, hitrost; zmanjšati izdatke, uvoz / zmanjšati posadko, število zaposlenih / prizadevati si zmanjšati moč, vpliv koga / bolezen mu je zmanjšala delovno sposobnost / zmanjšati kislost, slanost jedi; zmanjšati sevanje na najnižjo mero / zmanjšati ovinek, strmino / zmanjšati pomen vzgojnega dela // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjšati: zmanjšati kroj zmánjšan -a -o: zmanjšan obseg, prostor; zmanjšana poraba; risati v zmanjšanem merilu ♪
  23.      zméren  -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna // ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje 2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino // ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo ◊ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica zmérno prisl.: zmerno delati, uživati; zmerno hiter, navdušen; zmerno visoka temperatura ♦ geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; muz. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato ♪
  24.      železárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo surovega železa: razvoj železarstva; uporaba energije v železarstvu // veda o tem: strokovnjak za železarstvo ♪
  25.      žélvji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želve: uporaba želvjih oklepov; želvja glava; opazovati želvje premikanje / pripraviti želvjo juho / ekspr. želvji hrbet otoka na obzorju ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626 



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA