Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

računalnik (123)

1.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
2.      računálnikar  -ja m (ȃ) strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo ♪
3.      bít  -a m (ȋ) elektr. najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu: celica elektronskega računalnika s štiriindvajsetimi biti ♪
4.      brálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
5.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
6.      computer  -ja [kompjúter] m (ȗ) elektr. (elektronski) računalnik: zmogljivost computerja ♪
7.      čitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev ♦ elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; čitalnik ♪
8.      čitálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
9.      datotéka  -e ž (ẹ̑) elektr. urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku, podatkovna zbirka: vnesti nove podatke v datoteko / datoteka s programom ♪
10.      dekodírnik  -a m (ȋ) teh. naprava za dekodiranje, navadno kot del računalnika ali programske opreme: dekodirnik in primerjalnik ♪
11.      digitálen  -lna -o prid. (ȃ) med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava ◊ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti ♪
12.      diskéta  -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa ♪
13.      diskéten  -tna -o prid. (ẹ̑) elektr., navadno v zvezi disketna enota del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih ♪
14.      elektrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
15.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
16.      hardver  tudi hardware -a [hárdvêr] m (ȃ-ȇ) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver ♪
17.      identifikácija  -e ž (á) glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje ♪
18.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
19.      informátika  -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki // veda o tem ♪
20.      ínput  -a m (ȋ) elektr. 1. vnašanje podatkov v (elektronski) računalnik: začeti input / avtomatski, ročni input // podatki, ki se vnašajo v (elektronski) računalnik zaradi obdelave: številčni input 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto, vhod: input (elektronskega) računalnika ♪
21.      instrúkcija  in inštrúkcija -e ž (ú) nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti instrukcije; zahtevali so pismene instrukcije; instrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne instrukcije ♦ elektr. instrukcije za (elektronski) računalnik ♪
22.      izhòd  -óda m (ȍ ọ̑) 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod ♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; izhod (elektronskega) računalnika 2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod; prepovedati gojencem izhod; pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod 3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod; iz te situacije ni izhoda; iskati izhod iz krize; za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo; položaj je brez izhoda 4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda 5. zastar. izlet: izhodi v gore ● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; žarg. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah ♪
23.      izhóden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola ♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna informacija množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik po obdelavi izda; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja 2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna ♪
24.      izstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava ◊ alp. izstopni kamin, previs; elektr. izstopna enota del (elektronskega) računalnika, ki prinaša informacije uporabniku; med. izstopna rana izstrelna rana; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo ♪
25.      izvréči  -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. elektronski računalnik izvrže podatke 2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli 3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede 4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže izvréči se tudi zvréči se 1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo 2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen 3. redko postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo izvŕžen tudi zvŕžen -a -o: izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; prim. zvreči ♪

1 26 51 76 101