Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (951-975)


  1.      centralizácija  -e ž (á) združitev na enem mestu, usmeritev v center, osredotočenje: odpraviti centralizacijo; centralizacija kapitala, industrije, oblasti; tendence po centralizaciji / državna centralizacija centralizem ♪
  2.      centralízem  -zma m (ȋ) sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec ♪
  3.      centralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati vodenje revolucionarnega gibanja centralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva ♪
  4.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov ♪
  5.      cenzurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o: v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi ♪
  6.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪
  7.      cepêtec  -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca ◊ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak ♪
  8.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi ∙ pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkev ◊ rel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri ♪
  9.      cerkvén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
  10.      certifikát  -a m (ȃ) listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo, spričevalo: zdravniški certifikat; certifikat o izvoru blaga ♦ ekon. zlati certifikat z zlatom kriti državni bankovec ali potrdilo državne blagajne o oddanem zlatu v Združenih državah Amerike ♪
  11.      cêsar  -árja m (é á) 1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega ∙ bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti 2. zastar. denar: cesar se ga ne drži ♪
  12.      cesaríca  -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica ♪
  13.      cesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
  14.      cesárstvo  -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
  15.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak ◊ astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  16.      césten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar ♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest ♪
  17.      cezúra  -e ž (ȗ) 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe ♪
  18.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m (ȋ) zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja ♪
  19.      cigárnica  -e ž (ȃ) doza za cigare: potegniti iz žepa cigarnico; odprl je cigarnico in ponudil viržinko; zlata cigarnica ♪
  20.      cikáda  -e ž (ȃ) zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat: glasna pesem cikad ♪
  21.      cikcák  -a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih držav in komunističnih gibanj je objektivna zakonitost, ki se razvija navkljub vsem začasnim stranpotem in cikcakom (Delo); neskl. pril.: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja ♪
  22.      cílarica  -e ž (ȋ) nar. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: odmašiti cilarico; zelena cilarica ♪
  23.      címbale  -bal ž mn. (ȋ) 1. muz. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah ♪
  24.      cingljánje  -a s (ȃ) glagolnik od cingljati: slišati cingljanje zvončkov; tanko cingljanje; cingljanje kristalnih čaš / njegovi verzi so prazno cingljanje ♪
  25.      cionízem  in sionízem -zma m (ȋ) gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva ♪

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA