Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (776-800)



  1.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična dava; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje
  2.      avtarkíja  -e ž () ekon. narodno, davno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija
  3.      avtarkízem  -zma m () ekon. težnja, naj narodno, davno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
  4.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdevanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
  5.      avtokrát  -a m () oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodec: davi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata
  6.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  7.      avtomátka  -e ž () redko avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
  8.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru dave, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  9.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev dave
  10.      avtoritáren  -rna -o prid. () osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna dava / avtoritaren princip
  11.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta dave, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
  12.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške dave; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije
  13.      azíl  -a m () zaščita, zatočišče, ki ga da tuja dava političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
  14.      azílski  -a -o prid. () nanašajoč se na azil: azilska pravica dave / azilska oskrba starih ljudi
  15.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška dava / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
  16.      ážio  -a m (ā) fin. razlika med nominalno in večjo tno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev
  17.      ažiotáža  -e ž () v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi
  18.      bága  -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: di se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago
  19.      baisse  [bês] ž neskl. () ekon. padanje cen, tečajev na borzi
  20.      bakanál  tudi bakhanál -a m () knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti
  21.      bakanálski  tudi bakhanálski -a -o prid. () knjiž. razbrzdan, razuzdan: bakanalski ples
  22.      bakhántski  tudi bakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod // knjiž. divji, razbrzdan: bakhantski smeh
  23.      bákhičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko divji, razbrzdan: bakhičen ples
  24.      bákla  -e ž () svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na dalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja
  25.      bakúninec  -nca m () privenec ruskega revolucionarja Bakunina

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA