Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (626-650)



  1.      zdrzávati se  -am se nedov. () zdrzovati se: pri najmanjšem šumu se zdrzava / roke so se mu zdrzavale
  2.      zdrzljáj  -a m () hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: opazil je njen zdrzljaj, ko ga je zagledala / močen zdrzljaj telesa // hiter, sunkovit premik sploh: z enim zdrzljajem je vrgel ogrinjalo s sebe
  3.      zdŕzniti se  -em se dov.) narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: ko je zavpil, sta se živali zdrznili; ob tem imenu se zdrzne; rahlo, za trenutek se zdrzniti / zdrzniti se od groze, strahu / zdrzniti se iz sanj, zamišljenosti s takim gibom, premikom se zbuditi / njena dlan se je zdrznila zdŕzniti knjiž. povzročiti, da kdo naredi hiter, sunkovit gib, premik: ploskanje ga je zdrznilo; včasih ga zdrzne strah / zdrzniti z rameni stresti, trzniti
  4.      zdrzováti se  -újem se nedov.) delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo zdrzováti knjiž. stresati, trzati: zdrzovati z rameni / ustreljena ptica je še nekaj časa zdrzovala zdrzujóč se -a -e: zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz
  5.      zdánost  -i ž (á) knjiž. zadanost: hotel je vedeti za vzroke njene zdanosti
  6.      zdáti  -ím tudi izdáti -ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdal, čeprav je bil tanek; most zdi pet ton; zid silovitega sunka ni zdal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdi več, kot misli; vse preizkušnje je zdala / zdati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdal / pri hoji zdi velike napore / organizem takih obremenitev ne zdi; srce je zdalo 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdati brez hrane cel teden // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdi brez vode 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdati napad močnejšega sovražnika; zdati konkurenco 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdal eno minuto; tako so kričali, da ni zdal; doma ne zdi niti en dan / pri takem človeku je težko zdati; v taki službi bo težko zdal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdalo doma, pri delu 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdala; do jutra bo že zdal / pri njem ne zdi nobena ženska / zdati do konca 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdi brez cigaret, pijače / ne moreta zdati drug brez drugega 7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdal ves teden; na hladnem bo meso zdalo / vzmet bo zdala še nekaj let ● ekspr. denar mu ne zdi pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdi kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči zdáti se tudi izdáti se 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je moral zdati; popolnoma se zdati / spolno se zdati 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdati se kajenja, pitja; zdati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdal / zdati se glasovanja zdán tudi izdán -a -o: število zdanih glasov ∙ knjiž. sprejel ga je z zdanim posmehom zadanim
  7.      zdŕžek  -žka m () rel. odpoved zlasti določeni hrani na določen dan zaradi cerkvenega predpisa: zdek mesa; dnevi zdka in posta
  8.      zdŕžema  prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdema dvanajst ur; deževalo je zdema več dni / ta zdravila je treba jemati zdema neprekinjeno / število članov je zdema naraščalo nenehno 2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdema strnjeno
  9.      zdŕžen  -žna -o prid. () 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: zden moški; zaradi bolezni biti zden / zdno življenje / spolno zden // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želja sploh: v vsem je bila zdna; pri pitju je zden 2. ki se da zdati, prenesti: komaj še zdne bolečine / njegovo ravnanje ni bilo več zdno 3. redko ki traja zdema: večurne zdne vaje; zdna vožnja ga utruja zdŕžno prisl.: vso noč je zdno deževalo; živeti zdno
  10.      zdeváti  -újem tudi izdeváti -újem nedov.) vzdevati: hišo zduje sam / zdeval je družino / vojsko so zdevali kmetje zdeváti se tudi izdeváti se zavestno, hote ne delati, kar osebek hoče, želi: zdevati se kajenja / zdevati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne delati česa sploh: zdeval se je nepotrebnih pripomb
  11.      zdljív  tudi izdljív -a -o prid., zdljívejši tudi izdljívejši ( í) ki veliko zdi, prenese: zdljiv športnik; ta delavec je zelo zdljiv / duševno, telesno zdljiv človek / zdljiv avtomobil; zdljivo cvetje
  12.      zdljívost  tudi izdljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zdljivega: njegova zdljivost jih je presenetila / duševna, telesna zdljivost / preizkusiti zdljivost stroja
  13.      zdŕžnost  -i ž () lastnost, značilnost zdnega: predzakonska, prostovoljna zdnost / spolna zdnost / zdnost pri jedi in pijači / redko precenjevati zdnost vrvi vzdljivost
  14.      zmrzál  -i [a] ž () 1. pojav, ko se temperatura zniža pod 0° C in zemlja zmrzne: v novembru je nastopila prva zmrzal; bilo je jasno in zmrzal je trajala nekaj dni / zemlja je od zimskih zmrzali dobro zrahljana // poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi tega pojava: sneg je zavaroval ozimino pred zmrzaljo; nevarnost zmrzali 2. ledena skorja, ledeni kristali, ki se naredijo iz vlage navadno ponoči zaradi ohladitve: tla je pokrivala zmrzal; sonce je stopilo zmrzal na drevju, travi
  15.      zmrzávati  -am nedov. () redko zmrzovati: voda zmrzava / stražar zmrzava pred hišo
  16.      zmŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (ŕ) zmrznjen: zmrzel sneg; zemlja je še zmrzla / ekspr.: popolnoma zmrzla sta prišla domov; meti si zmrzle roke / ekspr. danes ni hladno, samo ti si preveč zmrzla zmŕzlo prisl.: zmrzlo si je privihal ovratnik; prim. zmrzniti
  17.      zmrzíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri pri navadnem tlaku tekočina zmrzuje: zmrzišče goriva, vode
  18.      zmrzlák  -a m (á) knjiž., ekspr. zmrzljiv človek: ne di se kot kak zmrzlak
  19.      zmŕzlikar  tudi zmrzlíkar -ja m (; ) zool. metulj, ki se izleže jeseni po prvi zmrzali, Operophtera: gosenica zmrzlikarja / mali zmrzlikar
  20.      zmrzlíkav  -a -o prid. (í) ekspr. zmrzljiv: zmrzlikava starka / imel je zmrzlikave prste mrzle
  21.      zmrzlín  -a m () nar. zahodno 1. zmrzal: zmrzlin je trajal nekaj dni / na vodnjaku se je naredil zmrzlin 2. drobna toča: zmrzlin pada
  22.      zmrzlína  -e ž (í) 1. zmrznjena vlažna snov: zmrzlina je razgnala zid, zrahljala preorano zemljo; sonce taja zmrzlino; trda zmrzlina 2. grad. ledena tvorba, nastala zaradi zmrznjenja zemljine zgornjega dela ceste: zmrzline so poškodovale asfalt; ceste so polne zmrzlin 3. gastr. sladoledu podobna ledena krema iz jajc, smetane in dodatkov: pripraviti zmrzlino; postreči z zmrzlino 4. med. poškodba kože, tkiva zaradi daljšega delovanja mraza: dobiti, imeti zmrzline; zmrzlina na nogi; ozebline in zmrzline 5. agr. poškodba rastlinskega tkiva zaradi zmrznjenja: z dimom varovati drevje proti zmrzlinam / nočne, spomladanske zmrzline rastlin
  23.      zmrzlínski  -a -o prid. () nanašajoč se na zmrzlino: zmrzlinska poškodba zidov / zmrzlinski dvig cestišča
  24.      zmrzljív  -a -o prid. ( í) ki ga rado zebe: bolehen, zmrzljiv starec / imel je slabotno, zmrzljivo telo / zmrzljivo jutro zmrzljívo prisl.: zmrzljivo se dati, stresti
  25.      zmrzljívec  -vca m () ekspr. zmrzljiv človek: zmrzljivci so pohiteli k peči

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA