Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (615-639)


  1.      zamrzoválnik  -a m (ȃ) naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: dati meso v zamrzovalnik; vzeti zelenjavo iz zamrzovalnika; hladilnik z zamrzovalnikom ♪
  2.      zamrzovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zamrzovati: počasno zamrzovanje jezera / priprava živil za zamrzovanje / zamrzovanje cen / zamrzovanje kulturnih in gospodarskih stikov ♦ agr. globoko zamrzovanje zamrzovanje živil na temperaturo od —45° do —50° C ♪
  3.      zamrzováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekrivati se z ledom: jezero že zamrzuje / snežilo je in okna so zamrzovala / redko decembra je zemlja začela zamrzovati postajati trda zaradi zmrznjenja vode v njej 2. ekspr. postajati negiben, tog: zamrzovati od groze, v grozi 3. preh. delati, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzovati meso, zelenjavo / zamrzovati organe ♦ agr. globoko zamrzovati; biol. zamrzovati spermo 4. preh., ekon. uradno odrejati ustalitev na določeni višini: zamrzovati cene, posojila 5. preh., publ. delati, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzovati meddržavne stike; zamrzovati zaposlovanje ♪
  4.      zatŕzati  -am dov. (r̄) sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi mu zatrzajo / obraz ji je zatrzal // nehoteno sunkovito se skrčiti: mišice na obrazu mu zatrzajo // v zvezi s s, z narediti sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: zatrzati z ustnicami ♪
  5.      zatŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: ustnice mu zatrznejo ● nar. vzhodnoštajersko zatrzniti vrata pripreti ♪
  6.      zavŕžek  -žka m (ȓ) 1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: z novo tehnologijo so zmanjšali zavržek ∙ knjiž. sestavljati skulpture iz najrazličnejših zavržkov odpadkov 2. slabš. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: počutil se je kot zavržek človeške družbe // nemoralen, pokvarjen človek: ne druži se s tem zavržkom ♪
  7.      zavŕženec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci 2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše ♪
  8.      zavŕženost  -i ž (ȓ) 1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: občutek zavrženosti in nemoči 2. knjiž. značilnost nemoralnega, pokvarjenega človeka: prizadela jih je njegova zavrženost / moralna zavrženost ♪
  9.      zbrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) začeti brzeti: pognal je konja in voz je zbrzel po cesti; nenadoma se je ustavil, nato pa zbrzel v nasprotno smer / ekspr. vlak je zbrzel mimo zelo hitro zapeljal ♪
  10.      zdŕzati  -am dov. (r̄ ȓ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so zdrzali debla ♪
  11.      zdŕzati se  -am se nedov. (ŕ) zdrzovati se: konj se je zdrzal in bíl s kopiti; zdrzala se je ob vsakem šumu / lica so se ji zdrzala zdrzajóč se -a -e: v spanju zdrzajoči se otrok ♪
  12.      zdrzávati se  -am se nedov. (ȃ) zdrzovati se: pri najmanjšem šumu se zdrzava / roke so se mu zdrzavale ♪
  13.      zdrzljáj  -a m (ȃ) hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: opazil je njen zdrzljaj, ko ga je zagledala / močen zdrzljaj telesa // hiter, sunkovit premik sploh: z enim zdrzljajem je vrgel ogrinjalo s sebe ♪
  14.      zdŕzniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: ko je zavpil, sta se živali zdrznili; ob tem imenu se zdrzne; rahlo, za trenutek se zdrzniti / zdrzniti se od groze, strahu / zdrzniti se iz sanj, zamišljenosti s takim gibom, premikom se zbuditi / njena dlan se je zdrznila zdŕzniti knjiž. povzročiti, da kdo naredi hiter, sunkovit gib, premik: ploskanje ga je zdrznilo; včasih ga zdrzne strah / zdrzniti z rameni stresti, trzniti ♪
  15.      zdrzováti se  -újem se nedov. (á ȗ) delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo zdrzováti knjiž. stresati, trzati: zdrzovati z rameni / ustreljena ptica je še nekaj časa zdrzovala zdrzujóč se -a -e: zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz ♪
  16.      zdržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: hotel je vedeti za vzroke njene zdržanosti ♪
  17.      zdržáti  -ím tudi izdržáti -ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdrži več, kot misli; vse preizkušnje je zdržala / zdržati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdržal / pri hoji zdrži velike napore / organizem takih obremenitev ne zdrži; srce je zdržalo 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdržati brez hrane cel teden // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdrži brez vode 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdržati napad močnejšega sovražnika; zdržati konkurenco 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdržal eno minuto; tako so kričali, da ni zdržal; doma ne zdrži niti en dan / pri takem človeku je težko zdržati; v taki službi bo težko zdržal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdržalo doma, pri delu 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdržala; do jutra bo že zdržal / pri njem ne zdrži nobena ženska / zdržati do konca 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdrži brez cigaret, pijače / ne moreta zdržati drug brez drugega 7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdržal ves teden; na hladnem bo meso zdržalo / vzmet bo zdržala še nekaj let ● ekspr. denar mu ne zdrži pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdrži kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdržal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči zdržáti se tudi izdržáti se 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je moral zdržati; popolnoma se zdržati / spolno se zdržati 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdržati se kajenja, pitja; zdržati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdržati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdržal / zdržati se glasovanja zdržán tudi izdržán -a -o: število zdržanih glasov ∙ knjiž. sprejel ga je z zdržanim posmehom zadržanim ♪
  18.      zdŕžek  -žka m (ȓ) rel. odpoved zlasti določeni hrani na določen dan zaradi cerkvenega predpisa: zdržek mesa; dnevi zdržka in posta ♪
  19.      zdŕžema  prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdržema dvanajst ur; deževalo je zdržema več dni / ta zdravila je treba jemati zdržema neprekinjeno / število članov je zdržema naraščalo nenehno 2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdržema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdržema strnjeno ♪
  20.      zdŕžen  -žna -o prid. (r̄) 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: zdržen moški; zaradi bolezni biti zdržen / zdržno življenje / spolno zdržen // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želja sploh: v vsem je bila zdržna; pri pitju je zdržen 2. ki se da zdržati, prenesti: komaj še zdržne bolečine / njegovo ravnanje ni bilo več zdržno 3. redko ki traja zdržema: večurne zdržne vaje; zdržna vožnja ga utruja zdŕžno prisl.: vso noč je zdržno deževalo; živeti zdržno ♪
  21.      zdrževáti  -újem tudi izdrževáti -újem nedov. (á ȗ) vzdrževati: hišo zdržuje sam / zdrževal je družino / vojsko so zdrževali kmetje zdrževáti se tudi izdrževáti se zavestno, hote ne delati, kar osebek hoče, želi: zdrževati se kajenja / zdrževati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne delati česa sploh: zdrževal se je nepotrebnih pripomb ♪
  22.      zdržljív  tudi izdržljív -a -o prid., zdržljívejši tudi izdržljívejši (ȋ í) ki veliko zdrži, prenese: zdržljiv športnik; ta delavec je zelo zdržljiv / duševno, telesno zdržljiv človek / zdržljiv avtomobil; zdržljivo cvetje ♪
  23.      zdržljívost  tudi izdržljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zdržljivega: njegova zdržljivost jih je presenetila / duševna, telesna zdržljivost / preizkusiti zdržljivost stroja ♪
  24.      zdŕžnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost zdržnega: predzakonska, prostovoljna zdržnost / spolna zdržnost / zdržnost pri jedi in pijači / redko precenjevati zdržnost vrvi vzdržljivost ♪
  25.      zmrzál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. pojav, ko se temperatura zniža pod 0° C in zemlja zmrzne: v novembru je nastopila prva zmrzal; bilo je jasno in zmrzal je trajala nekaj dni / zemlja je od zimskih zmrzali dobro zrahljana // poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi tega pojava: sneg je zavaroval ozimino pred zmrzaljo; nevarnost zmrzali 2. ledena skorja, ledeni kristali, ki se naredijo iz vlage navadno ponoči zaradi ohladitve: tla je pokrivala zmrzal; sonce je stopilo zmrzal na drevju, travi ♪

   490 515 540 565 590 615 640 665 690 715  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA