Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (590-614)



  1.      zadánje  -a s () 1. glagolnik od zadati: zadanje premika / zadanje odločbe / zadanje učencev po pouku / brez zadanja v mestu se je napotil dalje / dostojanstveno zadanje v nesreči; neprijazno zadanje do koga, proti komu / politično zadanje 2. star. vedenje: lepo, surovo zadanje / dobiti slabo oceno v zadanju
  2.      zadánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zadanega: začetna zadanost gostov je izginila; premagati zadanost; zadanost do tujcev; zadanost v govorjenju, vedenju; zadanost in sproščenost / zadanost izjave, kritike // zadan odnos: izraziti svojo zadanost glede resničnosti sporočila; navdušenje se je spreminjalo v zadanost / odgovarjal je s spoštljivo zadanostjo 2. dejstvo, da mora kdo biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: povabilu se predsednik zaradi zadanosti ni mogel odzvati / službena zadanost; začasna zadanost od dela
  3.      zadáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadala trda roka; zadal ga je, da ni omahnil v prepad / zadal je konja, da sem stopil na voz; zadal je psa, da ni planil nanj / zadal je nihalna vrata, da je lahko vstopila 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadala vagon / jez je zadal, kar je neurje odneslo v reko / zadali so sovražnikove tanke 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadal kri / zadati solze / zadati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadati življenje 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadi trdne delce / smrekove veje zadijo dež 5. narediti, da se kaj ne širi a) na večjo površino: z brisalko je zadala razlito tekočino b) v okolico: ta prst zadi veliko vlage / peč zadi toploto 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadati pismo; zadati pošiljko zaradi kontrole 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadala rast; zadati gospodarski razvoj / zadati epidemijo ♦ jur. zadati postopek 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadati izplačilo; zadati izvršitev kazni; zadati zvišanje cen 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadati jezo, radovednost, sovraštvo // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadati dih, jok, smeh / zadati korak 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadati koga na kosilu // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadati v stanovanju // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadalo; nič ga ni moglo zadati, da ne bi izpeljal svojega načrta 11. publ. obdati: nekaj stvari je zadal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadati v svojih rokah / zadati funkcijo, privilegije / zadati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadati posel zadáti se 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadal pri nas; spotoma se bomo zadali v Postojni / otroci so se dalj časa zadali pri slonih / predsednik se je z gosti zadal v daljšem pogovoru 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadimo se pri tem pojavu, vprašanju 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadati 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadal; lepo se zadati ● redko preperel list se je zadal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadati se vesti zadán -a -o 1. deležnik od zadati: zadana žival je silila naprej; pismo je bilo zadano 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadan / biti zadane narave; zadano vedenje / zadan glas, obraz // ki ni jasen, izrazit: zadan smeh; zadano veselje 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadana kritika; zadano mnenje / doživeli so zadan sprejem nenaklonjen, odklonilen 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadane barve / zadana obleka 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadan; prisl.: zadano govoriti, hvaliti; zadano naklonjen ♦ muz. zadano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadanega
  4.      zadávati  -am nedov. () zadevati: zadavati nemirnega konja / zadavati jok / odšel je, čeprav so ga gostitelji zadavali
  5.      zadŕžek  -žka m () 1. kar koga, kaj zaduje, ovira: zaradi nepredvidenih zadkov niso odpotovali / čustveni, ideološki zadki / star. odstranjevati zadke s ceste ovire, zapreke // jur. kar ovira, onemogoča uvedbo ali potek postopka: pravdni, procesni zadek / zakonski zadek 2. kar izraža omejitev soglašanja s čim: povedati svoje zadke glede česa; priznati, sprejeti kaj z zadkom 3. muz. ton na poudarjeno dobo, ki ni ton akorda, s katerim zveni, in se razveže v najbližji ton tega akorda: oktavni zadek; razvez zadka
  6.      zadŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na zadanje: zadna pregrada ◊ jur. zadna moč pravnega sredstva
  7.      zadeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zadevanje: zadevalna naprava / taka usmeritev ima zadevalen vpliv na gospodarstvo
  8.      zadeválnik  -a m () grad. prostor za pregrado za zadevanje zlasti poplavnih vod: jez zadevalnika; voda v zadevalniku / gradnja zadevalnika / vodni zadevalnik
  9.      zadevánje  -a s () glagolnik od zadevati: zid za zadevanje rušečega se kamenja / zadevanje poštnih pošiljk / zadevanje izplačila zaslužka / zadevanje pri tem vprašanju ni potrebno
  10.      zadeváti  -újem nedov.) 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadeval ga je, da ne bi padel / zadeval je konja, ko sem stopal na voz 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadeval deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadevati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadujejo promet 3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadevati kri s pritiskom na žilo / zadevati solze 4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zaduje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zaduje vlago 5. delati, da se kaj ne širi a) na večjo površino: korenine zadujejo prst, da je veter ne odnaša b) v okolico: mah zaduje vlago / šamot dobro zaduje toploto 6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadevati pošiljke na carini 7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zaduje rast; neustrezna zakonodaja zaduje gospodarski razvoj 8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadevati izplačilo zaslužka / ekspr. zadevati zlom dave 9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadevati jezo; veselje je težje zadevati kakor žalost // z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadevati dih, jok, kašelj / zadevati korak 10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadevali / ni mogel priti, ker so ga zadevali neodložljivi opravki // povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadevalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadeval, da ni vsega povedal 11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zaduješ; kaj me zaduješ s tako nepomembnimi stvarmi; ne bom te zadeval, samo nekaj nujnega ti moram povedati zadeváti se 1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadeval tri dni / v dolini se je cel dan zadevala megla / poleti se zadujejo na deželi stanujejo, živijo 2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadeval se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadevati ● publ. na seji so se dlje zadevali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali zadeváje: zadevaje jezo je zapustil sobo zadujóč -a -e: prisluškoval je, zadujoč dihanje; prisl.: ravnati zadujoče ♦ muz. zadujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando zadeván -a -o: zadevan jok
  11.      zadŕžka  -e ž () šport., v zvezi skok z zadko padalska disciplina, pri kateri padalec pri skoku, preden odpre padalo, nekaj časa ali do določene višine prosto leti: zmagati v skoku z zadko
  12.      zadljív  -a -o prid. ( í) ki se da zadati: komaj zadljiva nasilnost ● redko na zunaj je povsem neopazen, tako je zadljiv zadan, obvladan
  13.      zahŕzati  -am tudi -hŕžem dov. () oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: kobila je zahrzala
  14.      zakljáti  -ám dov.) knjiž. zakrneti: češnja zaklja / zakljati v rasti zaklján -a -o: zakljan list
  15.      zakljavéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zakrneti: drevje zakljavi
  16.      zamŕza  -e ž () star. (veliko) sovraštvo: vzbuditi v kom zamrzo do koga // odpor, velika nenaklonjenost: čutiti zamrzo proti določenim idejam
  17.      zamŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (ŕ) 1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej 2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej 3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti
  18.      zamrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) star., z dajalnikom postati zoprn: prijateljeva družba mu je zamrzela; tako življenje človeku polagoma zamrzi
  19.      zamrzíti  -ím dov., zamŕzil ( í) knjiž. (zelo) zasovražiti: zamrzil je soseda; zamrzila je vojno zamrzíti se z dajalnikom postati zoprn: delo se mu je zamrzilo
  20.      zamrznítev  -tve ž () glagolnik od zamrzniti: zamrznitev potoka / zamrznitev kot sodoben način shranjevanja živil / zamrznitev cen, plač / zamrznitev stikov med davama
  21.      zamŕzniti  -em dov.) 1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / redko zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej / preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke 2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu; palica je v ledu zamrznila 3. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu 4. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje; zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko ♦ agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo 5. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil; hranilne vloge so zamrznile 6. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino 7. preh., publ. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek; zamrzniti plačevanje; zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med davama ● ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedati zamŕznjen -a -o: zamrznjene cene; zamrznjena reka; (globoko) zamrznjena živila; prim. zamrzel
  22.      zamŕznjenje  -a s () glagolnik od zamrzniti: zamrznjenje potoka, ribnika / zamrznjenje mesa, zelenjave / začasno zamrznjenje plač / zamrznjenje odnosov med davama
  23.      zamŕznjenost  -i ž () značilnost zamrznjenega: zamrznjenost potoka / zamrznjenost sredstev
  24.      zamrzoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zamrzovanje: zamrzovalni postopek / zamrzovalna omara, skrinja omari, skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiagr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa
  25.      zamrzoválnica  -e ž () prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: zamrzovalnica za meso; hladilnice in zamrzovalnice

   465 490 515 540 565 590 615 640 665 690  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA