Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (576-600)



  1.      vzdŕžen  -žna -o prid., vzdŕžnejši () 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: vzden moški; zaradi bolezni biti vzden / vzdno življenje // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želj sploh: ni hotel kaditi, ostal je vzden; pri pitju je vzden 2. ki se da vzdati, prenesti: komaj še vzdne bolečine / zmanjšati nasprotja do vzdnih mej 3. ekspr. s katerim se (še) da soglašati, strinjati: vzdne in nevzdne teorije, zahteve 4. ki traja nepretrgano: šum se je ponavljal, ni bil vzden; vzdno brnenje, prevažanje 5. redko vzdljiv: vzden plavalec / vzdno blago 6. knjiž. zadan: občinstvo je bilo ob predstavi vzdno / vzdno vedenje vzdŕžno prisl.: govoriti o kom vzdno; živeti vzdno
  2.      vzdeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj vzduje: vzdevalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdevalec strojev, vozil / vzdevalci tradicije / vzdevalec družine
  3.      vzdeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vzdevanje: redna vzdevalna dela / obnovitveni in vzdevalni stroški / vzdevalna služba ♦ agr. vzdevalna krma krma za ohranjanje normalnih življenjskih funkcij pri odraslih živalih
  4.      vzdeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od vzdevalec: vzdevalka družine
  5.      vzdevalnína  -e ž () znesek, ki se plača za vzdevanje: pobirati vzdevalnino; vzdevalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdevalnine; letna, mesečna vzdevalnina v internatu // preživnina: dobivati, plačevati vzdevalnino; vzdevalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdevalnina
  6.      vzdevánec  -nca m (á) kdor je vzdevan: vse življenje je bil vzdevanec / evfem. vzdevanec bogate ženske priležnik, ljubček
  7.      vzdevánje  -a s () glagolnik od vzdevati: vzdevanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdevanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdevanje; stroški vzdevanja; navodila o vzdevanju stroja; uporaba in vzdevanje / vzdevanje enakomerne temperature v prostoru / vzdevanje prometnih zvez / vzdevanje družine
  8.      vzdevánka  -e ž (á) ženska oblika od vzdevanec: družbeni položaj vzdevank / evfem. oženil se je z bivšo vzdevanko bogatega trgovca priležnico, ljubico
  9.      vzdevátelj  -a m () knjiž. vzdevalec: vzdevatelj reda in discipline / vzdevatelj družine
  10.      vzdeváti  -újem nedov.) 1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdevati cesto; sam vzduje hišo; vzdevati na predpisan način; vzdevati po navodilih; vzdevati in obnavljati / vzdevati v dobrem stanju // delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdevati v kotlu stalno temperaturo / vzdevati ogenj // delati, da se kaj ohranja sploh: vzdevati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdevati zvezo s poplavljenimi področji / vzdevati redni promet / ladja vzduje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdevati ravnotežje; s silo vzdevati red / vzdevati koga pri življenju / publ. vzdevati zanimanje za različna področja zanimati se // delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdujejo stanovanje za sina / vzduje si ljubico 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdevati družino, otroka; med študijem ga je vzdeval stric / s plačevanjem šolnine vzdevati učitelja; vzdeval se je z inštruiranjem // dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzduje mestna uprava / vzdevati vojsko z davki; društvo se vzduje s prirejanjem veselic ● knjiž. vzdevalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdevati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzduje ladjo v vodoravnem položaju di, ohranja; knjiž. vzdevati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdevala se ni opredeljevala vzdujóč -a -e: hodil je po vrvi, težko vzdujoč ravnotežje vzdeván -a -o: dobro vzdevana cesta; vzdevana oseba
  11.      vzdljív  -a -o prid., vzdljívejši ( í) 1. ki veliko vzdi, prenese: bil je vzdljiv človek; tudi najbolj vzdljive živali so se že opotekale / obuj bolj vzdljive čevlje; vzdljivo cvetje; vzdljiva vozila / duševno, telesno vzdljiv tekmovalec 2. ki se da vzdati, prenesti: težko vzdljiv pogled; to stanje ne bo trajno vzdljivo / knjiž. živeti v vzdljivih razmerah še zadovoljivih, primernihknjiž. njegovi nazori niso vzdljivi sprejemljivi
  12.      vzdljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vzdljivega: tekmovalci so pokazali veliko vzdljivost; trpljenje je doseglo meje človeške vzdljivosti / duševna, telesna vzdljivost / preizkusiti vzdljivost kovine / vzdljivost ropota 2. star. vzdnost: prostovoljna vzdljivost / spolna vzdljivost
  13.      vzdŕžnež  -a m () ekspr. vzden človek: pretiran vzdnež; življenjske navade vzdneža
  14.      vzdŕžnost  -i ž () stanje vzdnega človeka: odločiti se za vzdnost; vzroki za vzdnost / spolna vzdnost / vzdnost pri jedi, pijači / redko jensko steklo ima veliko vzdnost vzdljivost
  15.      zadánje  -a s () 1. glagolnik od zadati: zadanje premika / zadanje odločbe / zadanje učencev po pouku / brez zadanja v mestu se je napotil dalje / dostojanstveno zadanje v nesreči; neprijazno zadanje do koga, proti komu / politično zadanje 2. star. vedenje: lepo, surovo zadanje / dobiti slabo oceno v zadanju
  16.      zadánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zadanega: začetna zadanost gostov je izginila; premagati zadanost; zadanost do tujcev; zadanost v govorjenju, vedenju; zadanost in sproščenost / zadanost izjave, kritike // zadan odnos: izraziti svojo zadanost glede resničnosti sporočila; navdušenje se je spreminjalo v zadanost / odgovarjal je s spoštljivo zadanostjo 2. dejstvo, da mora kdo biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: povabilu se predsednik zaradi zadanosti ni mogel odzvati / službena zadanost; začasna zadanost od dela
  17.      zadáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadala trda roka; zadal ga je, da ni omahnil v prepad / zadal je konja, da sem stopil na voz; zadal je psa, da ni planil nanj / zadal je nihalna vrata, da je lahko vstopila 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadala vagon / jez je zadal, kar je neurje odneslo v reko / zadali so sovražnikove tanke 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadal kri / zadati solze / zadati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadati življenje 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadi trdne delce / smrekove veje zadijo dež 5. narediti, da se kaj ne širi a) na večjo površino: z brisalko je zadala razlito tekočino b) v okolico: ta prst zadi veliko vlage / peč zadi toploto 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadati pismo; zadati pošiljko zaradi kontrole 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadala rast; zadati gospodarski razvoj / zadati epidemijo ♦ jur. zadati postopek 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadati izplačilo; zadati izvršitev kazni; zadati zvišanje cen 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadati jezo, radovednost, sovraštvo // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadati dih, jok, smeh / zadati korak 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadati koga na kosilu // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadati v stanovanju // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadalo; nič ga ni moglo zadati, da ne bi izpeljal svojega načrta 11. publ. obdati: nekaj stvari je zadal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadati v svojih rokah / zadati funkcijo, privilegije / zadati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadati posel zadáti se 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadal pri nas; spotoma se bomo zadali v Postojni / otroci so se dalj časa zadali pri slonih / predsednik se je z gosti zadal v daljšem pogovoru 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadimo se pri tem pojavu, vprašanju 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadati 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadal; lepo se zadati ● redko preperel list se je zadal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadati se vesti zadán -a -o 1. deležnik od zadati: zadana žival je silila naprej; pismo je bilo zadano 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadan / biti zadane narave; zadano vedenje / zadan glas, obraz // ki ni jasen, izrazit: zadan smeh; zadano veselje 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadana kritika; zadano mnenje / doživeli so zadan sprejem nenaklonjen, odklonilen 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadane barve / zadana obleka 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadan; prisl.: zadano govoriti, hvaliti; zadano naklonjen ♦ muz. zadano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadanega
  18.      zadávati  -am nedov. () zadevati: zadavati nemirnega konja / zadavati jok / odšel je, čeprav so ga gostitelji zadavali
  19.      zadŕžek  -žka m () 1. kar koga, kaj zaduje, ovira: zaradi nepredvidenih zadkov niso odpotovali / čustveni, ideološki zadki / star. odstranjevati zadke s ceste ovire, zapreke // jur. kar ovira, onemogoča uvedbo ali potek postopka: pravdni, procesni zadek / zakonski zadek 2. kar izraža omejitev soglašanja s čim: povedati svoje zadke glede česa; priznati, sprejeti kaj z zadkom 3. muz. ton na poudarjeno dobo, ki ni ton akorda, s katerim zveni, in se razveže v najbližji ton tega akorda: oktavni zadek; razvez zadka
  20.      zadŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na zadanje: zadna pregrada ◊ jur. zadna moč pravnega sredstva
  21.      zadeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zadevanje: zadevalna naprava / taka usmeritev ima zadevalen vpliv na gospodarstvo
  22.      zadeválnik  -a m () grad. prostor za pregrado za zadevanje zlasti poplavnih vod: jez zadevalnika; voda v zadevalniku / gradnja zadevalnika / vodni zadevalnik
  23.      zadevánje  -a s () glagolnik od zadevati: zid za zadevanje rušečega se kamenja / zadevanje poštnih pošiljk / zadevanje izplačila zaslužka / zadevanje pri tem vprašanju ni potrebno
  24.      zadeváti  -újem nedov.) 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadeval ga je, da ne bi padel / zadeval je konja, ko sem stopal na voz 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadeval deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadevati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadujejo promet 3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadevati kri s pritiskom na žilo / zadevati solze 4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zaduje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zaduje vlago 5. delati, da se kaj ne širi a) na večjo površino: korenine zadujejo prst, da je veter ne odnaša b) v okolico: mah zaduje vlago / šamot dobro zaduje toploto 6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadevati pošiljke na carini 7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zaduje rast; neustrezna zakonodaja zaduje gospodarski razvoj 8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadevati izplačilo zaslužka / ekspr. zadevati zlom dave 9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadevati jezo; veselje je težje zadevati kakor žalost // z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadevati dih, jok, kašelj / zadevati korak 10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadevali / ni mogel priti, ker so ga zadevali neodložljivi opravki // povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadevalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadeval, da ni vsega povedal 11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zaduješ; kaj me zaduješ s tako nepomembnimi stvarmi; ne bom te zadeval, samo nekaj nujnega ti moram povedati zadeváti se 1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadeval tri dni / v dolini se je cel dan zadevala megla / poleti se zadujejo na deželi stanujejo, živijo 2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadeval se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadevati ● publ. na seji so se dlje zadevali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali zadeváje: zadevaje jezo je zapustil sobo zadujóč -a -e: prisluškoval je, zadujoč dihanje; prisl.: ravnati zadujoče ♦ muz. zadujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando zadeván -a -o: zadevan jok
  25.      zadŕžka  -e ž () šport., v zvezi skok z zadko padalska disciplina, pri kateri padalec pri skoku, preden odpre padalo, nekaj časa ali do določene višine prosto leti: zmagati v skoku z zadko

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA