Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (565-589)


  1.      vrzél  -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov: narediti, zapolniti vrzel; zobne vrzeli; vrzeli med knjigami na policah; vrzeli v plotu / vojaki so se rešili skozi vrzel v sovražnikovem obroču // prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote sploh: zasaditi vrzeli z novimi sadikami; vrzel v gozdu / v grajskem obzidju so vrzeli večje, nenamerne odprtine / po tem letu je v kroniki pri podatkih več vrzeli manjkajočih podatkov / ekspr. z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom kar čemu manjka, da bi bilo popolno: iskati, izkoriščati vrzeli v predpisih, zakonih; delo je zapolnilo vrzel v strokovni literaturi; v njegovem znanju je veliko vrzeli / imeti vrzeli v spominu ♪
  2.      vrzéla  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko odprtina za prehod v živi meji, ograji: peljati voz skozi vrzelo ♪
  3.      vrzélast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima vrzeli: vrzelasta ograja / vrzelast gozd / ekspr. njegova podoba preteklosti je vrzelasta ♪
  4.      vrzelják  -a m (á) zool. vsak od sprednjih kočnikov pri zvereh ♪
  5.      vŕžek  -žka m (ȓ) glagolnik od vreči: pazljiv vržek semen / vržek se je ponesrečil met, lučaj ♪
  6.      vŕženost  -i ž (ȓ) filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti: razmišljati o človekovi vrženosti v svet ♪
  7.      vsèdržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na vso državo: zagovarjati vsedržavne interese; vsedržavni problemi / organizirati vsedržavno konferenco; prirediti vsedržavno razstavo ♪
  8.      vzdržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: kazati vzdržanost; vzdržanost in boječnost ♪
  9.      vzdržáti  -ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek vzdrži več, kot misli; vzdržati preizkušnje / vzdržati mučenje; takega trpljenja ne bo vzdržal / vzdržati mraz; vzdržati hude napore / bali so se, da srce ne bo vzdržalo; njeni živci ne vzdržijo veliko / duševno, telesno vzdržati 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden; boš že vzdržal kak dan brez kosila // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: kamela dolgo vzdrži brez vode / to cvetje vzdrži brez vode samo nekaj ur 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: podjetje je vzdržalo konkurenco; polk je vzdržal napad sovražne vojske; finančno vzdržati podražitve 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: plavalec je dolgo vzdržal pod vodo; vojaki so vzdržali na položajih kljub močnemu obstreljevanju; zaradi hrupa ni vzdržal pri stroju; vzdržal je zunaj, čeprav je bilo zelo mrzlo / pri tej hiši ne vzdrži nobena gospodinjska pomočnica; v taki službi bo težko vzdržal / rastlina vzdrži na prostem le v toplih krajih / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga vzdržalo doma, pri učenju 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi vzdržala; vzdržati morajo do noči / pri njem, z njim ne vzdrži nobena ženska 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: brez cigaret je vzdržal samo en dan; ne vzdrži brez mamil / ali bo vzdržal, ne da bi jo ves teden videl 7. biti, ostati uporaben, dober: ta kruh dolgo vzdrži; v hladni kleti sadje vzdrži do poletja / stroj bo vzdržal še nekaj let 8. preh. narediti, da se kaj ohrani v enakem stanju: vzdržati ogenj na ognjišču ● stara oblika je ob novi še dolgo vzdržala se je še dolgo uporabljala; publ. tako pisanje ne vzdrži kritike, trezne presoje kritika, trezna presoja pokaže, da ni dobro, ustrezno; zastar. sodišče je pogodbo vzdržalo v veljavi obdržalo; publ. te umetnine vzdržijo primerjavo z najbolj znanimi so enako dobre; ekspr. njenega pogleda ni mogel vzdržati povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči; ekspr. v zakonu ni dolgo vzdržala kmalu se je ločila vzdržáti se 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: zaradi bolezni se vzdržati; popolnoma se vzdržati / spolno se vzdržati 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: vzdržati se kajenja / alkoholnih pijač se mora vzdržati // zavestno, hote ne narediti česa sploh: hotela je nekaj reči, pa se je vzdržala / vzdržati se smeha, solz; niso se mogli vzdržati začudenja ∙ večina je glasovala za predlog, nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo se jih ni opredelilo 3. knjiž. obdržati se: brez gospodarskega napredka se narod ne bo vzdržal / s težavo se je vzdržal na vodi, v strmini vzdržán -a -o: število vzdržanih glasov ♪
  10.      vzdržávati  -am nedov. (ȃ) star. vzdrževati: vzdržavati hišo / vzdržavati red in mir / vzdržavati družino ♪
  11.      vzdŕžema  prisl. (ȓ) izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: vzdržema brati, hoditi; sneg vzdržema naletava / doma je ostala tri dni vzdržema / število obiskovalcev vzdržema raste nenehno ♪
  12.      vzdŕžen  -žna -o prid., vzdŕžnejši (r̄) 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: vzdržen moški; zaradi bolezni biti vzdržen / vzdržno življenje // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želj sploh: ni hotel kaditi, ostal je vzdržen; pri pitju je vzdržen 2. ki se da vzdržati, prenesti: komaj še vzdržne bolečine / zmanjšati nasprotja do vzdržnih mej 3. ekspr. s katerim se (še) da soglašati, strinjati: vzdržne in nevzdržne teorije, zahteve 4. ki traja nepretrgano: šum se je ponavljal, ni bil vzdržen; vzdržno brnenje, prevažanje 5. redko vzdržljiv: vzdržen plavalec / vzdržno blago 6. knjiž. zadržan: občinstvo je bilo ob predstavi vzdržno / vzdržno vedenje vzdŕžno prisl.: govoriti o kom vzdržno; živeti vzdržno ♪
  13.      vzdrževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine ♪
  14.      vzdrževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzdrževanje: redna vzdrževalna dela / obnovitveni in vzdrževalni stroški / vzdrževalna služba ♦ agr. vzdrževalna krma krma za ohranjanje normalnih življenjskih funkcij pri odraslih živalih ♪
  15.      vzdrževálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od vzdrževalec: vzdrževalka družine ♪
  16.      vzdrževalnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za vzdrževanje: pobirati vzdrževalnino; vzdrževalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdrževalnine; letna, mesečna vzdrževalnina v internatu // preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina ♪
  17.      vzdrževánec  -nca m (á) kdor je vzdrževan: vse življenje je bil vzdrževanec / evfem. vzdrževanec bogate ženske priležnik, ljubček ♪
  18.      vzdrževánje  -a s (ȃ) glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine ♪
  19.      vzdrževánka  -e ž (á) ženska oblika od vzdrževanec: družbeni položaj vzdrževank / evfem. oženil se je z bivšo vzdrževanko bogatega trgovca priležnico, ljubico ♪
  20.      vzdrževátelj  -a m (ȃ) knjiž. vzdrževalec: vzdrževatelj reda in discipline / vzdrževatelj družine ♪
  21.      vzdrževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju // delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj // delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi področji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se // delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem // dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic ● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala vzdržujóč -a -e: hodil je po vrvi, težko vzdržujoč ravnotežje vzdrževán -a -o: dobro vzdrževana cesta; vzdrževana oseba ♪
  22.      vzdržljív  -a -o prid., vzdržljívejši (ȋ í) 1. ki veliko vzdrži, prenese: bil je vzdržljiv človek; tudi najbolj vzdržljive živali so se že opotekale / obuj bolj vzdržljive čevlje; vzdržljivo cvetje; vzdržljiva vozila / duševno, telesno vzdržljiv tekmovalec 2. ki se da vzdržati, prenesti: težko vzdržljiv pogled; to stanje ne bo trajno vzdržljivo / knjiž. živeti v vzdržljivih razmerah še zadovoljivih, primernih ● knjiž. njegovi nazori niso vzdržljivi sprejemljivi ♪
  23.      vzdržljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vzdržljivega: tekmovalci so pokazali veliko vzdržljivost; trpljenje je doseglo meje človeške vzdržljivosti / duševna, telesna vzdržljivost / preizkusiti vzdržljivost kovine / vzdržljivost ropota 2. star. vzdržnost: prostovoljna vzdržljivost / spolna vzdržljivost ♪
  24.      vzdŕžnež  -a m (ȓ) ekspr. vzdržen človek: pretiran vzdržnež; življenjske navade vzdržneža ♪
  25.      vzdŕžnost  -i ž (r̄) stanje vzdržnega človeka: odločiti se za vzdržnost; vzroki za vzdržnost / spolna vzdržnost / vzdržnost pri jedi, pijači / redko jensko steklo ima veliko vzdržnost vzdržljivost ♪

   440 465 490 515 540 565 590 615 640 665  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA