Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (526-550)



  1.      univerzalízem  -zma m () 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi
  2.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  3.      univerzálnost  -i ž () lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov
  4.      univêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor
  5.      univerziáda  -e ž () šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerziadi / zimska univerziada
  6.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor
  7.      univerzitétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo: zbrali so se sami univerzitetniki
  8.      univêrzum  -a m () knjiž. (neizmeren) prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje: raziskovati univerzum; neskončni univerzum; pren. duhovni, sanjski univerzum
  9.      utŕžek  -žka m () knjiž. odtegljaj, odbitek: utek od plače
  10.      utŕžen  -žna -o prid. () papir., navadno v zvezi utna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga
  11.      utŕžiti  -im dov. () knjiž. iztiti: s prodajo pridelkov so veliko utili
  12.      et  -a m (ā) nižje pog. žep: seči z roko v vaet
  13.      vèlebuoazíja  -e ž (-) v kapitalizmu lastniki veliko proizvajalnih sredstev: kapital velebuoazije
  14.      vèledáva  -e ž (-) ekspr. velika dava: ozemlje veledave / rimska veledava
  15.      vèledáven  -vna -o (-á) pridevnik od veledava: veledavna moč
  16.      vèletŕžec  -žca m (-) star. veletrgovec: nabavljati pri veletcu; veletec z lesom
  17.      vèletŕžnica  -e ž (-) tnica na debelo: odpreti veletnico za preskrbo mesta s kmetijskimi pridelki in živili
  18.      vélikodáven  -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na veliko davo: velikodavne težnje / velikodavni šovinizem
  19.      rz  -a m () 1. lit. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena grafična enota pesniškega besedila, vrstica: napisati, prebrati verz; rimani verzi; iz štirih, treh verzov sestavljena kitica; metrum, ritem verza / akatalektični, hiperkatalektični verz; akcentuacijski ali naglasni verz ki temelji na urejenem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov; četverostopni, jambski verz; kvantitativni verz ki temelji na urejenem menjavanju dolgih in kratkih zlogov; prosti ali svobodni verzi s prosto ali svobodno oblikovanim ritmom in z različnim številom zlogov; silabični verz ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena, zlogovni verz; silabotonični verz ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov, zlogovno-naglasni verz; drama, roman v verzih 2. mn. pesem: delati, pisati, slabš. kovati verze / rad bere verze
  20.      verzálka  -e ž () tisk. vélika črka: natisniti, staviti besedilo v verzalkah; napisati z verzalkami ∙ knjiž., ekspr. to delo bo v slovensko dramaturgijo zapisano z verzalkami bo imelo v njej pomembno mesto
  21.      rzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na verz: verzni konec / verzni ritem / akcentuacijski ali naglasni verzni sistem; kvantitativni, silabični verzni sistem; verzna drama drama v verzih
  22.      verzét  -a m (ẹ̑) knjiž. vrstica (v bibliji, koranu): verzeti psalmistov
  23.      verzificíranje  -a s () glagolnik od verzificirati: poskusiti se v verzificiranju; prigodniško, začetniško verzificiranje
  24.      verzificírati  -am dov. in nedov. () lit. napisati, ustvariti verze: še mlad je začel verzificirati / verzificirati zgodovinski dogodek opisati ga v verzih verzificíran -a -o: verzificirano besedilo
  25.      verzifikácija  -e ž (á) 1. glagolnik od verzificirati: biti nadarjen za verzifikacijo 2. nav. slabš. delo, napisano v verzih: pisati, zlagati verzifikacije; domoljubna, priložnostna verzifikacija 3. ed., lit. pesništvo: raziskovati slovensko verzifikacijo; povojna verzifikacija

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA