Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (526-550)
- univerzalízem -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi ♪
- univerzalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira ♪
- univerzálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov ♪
- univêrzen -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor ♪
- univerziáda -e ž (ȃ) šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerziadi / zimska univerziada ♪
- univerzitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor ♪
- univerzitétnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo: zbrali so se sami univerzitetniki ♪
- univêrzum -a m (ȇ) knjiž. (neizmeren) prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje: raziskovati univerzum; neskončni univerzum; pren. duhovni, sanjski univerzum ♪
- utŕžek -žka m (ȓ) knjiž. odtegljaj, odbitek: utržek od plače ♪
- utŕžen -žna -o prid. (r̄) papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga ♪
- utŕžiti -im dov. (r̄) knjiž. iztržiti: s prodajo pridelkov so veliko utržili ♪
- váržet -a m (ā) nižje pog. žep: seči z roko v varžet ♪
- vèleburžoazíja -e ž (ȅ-ȋ) v kapitalizmu lastniki veliko proizvajalnih sredstev: kapital veleburžoazije ♪
- vèledržáva -e ž (ȅ-ȃ) ekspr. velika država: ozemlje veledržave / rimska veledržava ♪
- vèledržáven -vna -o (ȅ-á) pridevnik od veledržava: veledržavna moč ♪
- vèletŕžec -žca m (ȅ-ȓ) star. veletrgovec: nabavljati pri veletržcu; veletržec z lesom ♪
- vèletŕžnica -e ž (ȅ-ȓ) tržnica na debelo: odpreti veletržnico za preskrbo mesta s kmetijskimi pridelki in živili ♪
- vélikodržáven -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na veliko državo: velikodržavne težnje / velikodržavni šovinizem ♪
- vêrz -a m (ȇ) 1. lit. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena grafična enota pesniškega besedila, vrstica: napisati, prebrati verz; rimani verzi; iz štirih, treh verzov sestavljena kitica; metrum, ritem verza / akatalektični, hiperkatalektični verz; akcentuacijski ali naglasni verz ki temelji na urejenem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov; četverostopni, jambski verz; kvantitativni verz ki temelji na urejenem menjavanju dolgih in kratkih zlogov; prosti ali svobodni verzi s prosto ali svobodno oblikovanim ritmom in z različnim številom zlogov; silabični verz ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno
poudarjena, zlogovni verz; silabotonični verz ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov, zlogovno-naglasni verz; drama, roman v verzih 2. mn. pesem: delati, pisati, slabš. kovati verze / rad bere verze ♪
- verzálka -e ž (ȃ) tisk. vélika črka: natisniti, staviti besedilo v verzalkah; napisati z verzalkami ∙ knjiž., ekspr. to delo bo v slovensko dramaturgijo zapisano z verzalkami bo imelo v njej pomembno mesto ♪
- vêrzen -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na verz: verzni konec / verzni ritem / akcentuacijski ali naglasni verzni sistem; kvantitativni, silabični verzni sistem; verzna drama drama v verzih ♪
- verzét -a m (ẹ̑) knjiž. vrstica (v bibliji, koranu): verzeti psalmistov ♪
- verzificíranje -a s (ȋ) glagolnik od verzificirati: poskusiti se v verzificiranju; prigodniško, začetniško verzificiranje ♪
- verzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) lit. napisati, ustvariti verze: še mlad je začel verzificirati / verzificirati zgodovinski dogodek opisati ga v verzih verzificíran -a -o: verzificirano besedilo ♪
- verzifikácija -e ž (á) 1. glagolnik od verzificirati: biti nadarjen za verzifikacijo 2. nav. slabš. delo, napisano v verzih: pisati, zlagati verzifikacije; domoljubna, priložnostna verzifikacija 3. ed., lit. pesništvo: raziskovati slovensko verzifikacijo; povojna verzifikacija ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626