Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (515-539)



  1.      ubŕzdati  -am dov. () knjiž. zadati z brzdo; obrzdati: s težavo je ubrzdal konja // obvladati, zadati: ubrzdati strasti; komaj se je ubrzdal
  2.      udán  -a -o prid. (á) knjiž. zadan: resen, udan človek; bila je mirna in udana / udan glas, smeh; udane kretnje; udana vljudnost; udano vedenje / udana ocena drame udáno prisl.: udano se smehljati, vesti; prim. udati
  3.      udánost  -i ž (á) knjiž. zadanost: pokazati, premagati udanost; kljub udanosti se je darila razveselil; čustvena, mladeniška udanost / z udanostjo sprejeti kaj
  4.      udáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udalo zadalo 2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udi; tega razgrajača dva človeka komaj udita / ni ga bilo mogoče udati doma udáti se knjiž. zadati se, premagati se: težko se je udal, da ni nič rekel; prim. udan
  5.      udljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko zadan: udljiv fant; do njega je precej udljiva
  6.      umrzlíti se  -ím se dov., umŕzlil se ( í) knjiž., redko shladiti se: jutra so se zelo umrzlila
  7.      univêrza  -e ž () najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo ● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih
  8.      univerzálen  -lna -o prid. () 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen ◊ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
  9.      univerzálije  -lij ž mn.) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije
  10.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije
  11.      univerzalizácija  -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta
  12.      univerzalízem  -zma m () 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi
  13.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  14.      univerzálnost  -i ž () lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov
  15.      univêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor
  16.      univerziáda  -e ž () šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerziadi / zimska univerziada
  17.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor
  18.      univerzitétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo: zbrali so se sami univerzitetniki
  19.      univêrzum  -a m () knjiž. (neizmeren) prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje: raziskovati univerzum; neskončni univerzum; pren. duhovni, sanjski univerzum
  20.      utŕžek  -žka m () knjiž. odtegljaj, odbitek: utek od plače
  21.      utŕžen  -žna -o prid. () papir., navadno v zvezi utna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga
  22.      utŕžiti  -im dov. () knjiž. iztiti: s prodajo pridelkov so veliko utili
  23.      et  -a m (ā) nižje pog. žep: seči z roko v vaet
  24.      vèlebuoazíja  -e ž (-) v kapitalizmu lastniki veliko proizvajalnih sredstev: kapital velebuoazije
  25.      vèledáva  -e ž (-) ekspr. velika dava: ozemlje veledave / rimska veledava

   390 415 440 465 490 515 540 565 590 615  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA