Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (501-525)


  1.      tržánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od tržan: ugledna tržanka ♪
  2.      tržánski  -a -o prid. (ȃ) redko trški: tržanske obrtniške družine ♪
  3.      tržáščina  -e ž (á) za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v tržaščini ♪
  4.      tržáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo ♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu tržáško prisl.: naglašati besede po tržaško ♦ gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom ♪
  5.      tŕžec  -žca m (ȓ) star. 1. tržič: ulica se razširi v tržec 2. trgovec, prekupčevalec: vinski tržec; tržec z lesom / na trgu so se gnetli tržci prodajalci, branjevci ♪
  6.      tŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg ♦ ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje tŕžno prisl.: tržno poslovati ♪
  7.      tŕženje  -a s (r̄) 1. star. trgovanje, kupčevanje: trženje z lesom 2. ekon. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: sistem mednarodnega trženja; teorija trženja ♪
  8.      tržìč  -íča tudi tŕžič -a m (ȉ í; ȓ) manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca ♪
  9.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile ♪
  10.      tržíščen  -čna -o prid. (ȋ) tržen: tržiščne raziskave / tržiščne ovire ♪
  11.      tržíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Tržič: tržiški čevljarji ♦ gastr. tržiški maslovnik maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc ♪
  12.      tŕžiti  -im nedov. (r̄) star. 1. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in tržil; tržiti z lesom, vinom 2. prodajati: tržiti vino v tujino / včeraj je dobro tržil ♪
  13.      tŕžnica  -e ž (ȓ) navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ribja tržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu ♪
  14.      tŕžnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje ♪
  15.      ubŕzdati  -am dov. (r̄) knjiž. zadržati z brzdo; obrzdati: s težavo je ubrzdal konja // obvladati, zadržati: ubrzdati strasti; komaj se je ubrzdal ♪
  16.      udržán  -a -o prid. (á) knjiž. zadržan: resen, udržan človek; bila je mirna in udržana / udržan glas, smeh; udržane kretnje; udržana vljudnost; udržano vedenje / udržana ocena drame udržáno prisl.: udržano se smehljati, vesti; prim. udržati ♪
  17.      udržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: pokazati, premagati udržanost; kljub udržanosti se je darila razveselil; čustvena, mladeniška udržanost / z udržanostjo sprejeti kaj ♪
  18.      udržáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udržati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udržal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udržalo zadržalo 2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udrži; tega razgrajača dva človeka komaj udržita / ni ga bilo mogoče udržati doma udržáti se knjiž. zadržati se, premagati se: težko se je udržal, da ni nič rekel; prim. udržan ♪
  19.      udržljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva ♪
  20.      umrzlíti se  -ím se dov., umŕzlil se (ȋ í) knjiž., redko shladiti se: jutra so se zelo umrzlila ♪
  21.      univêrza  -e ž (ȇ) najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo ● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih ♪
  22.      univerzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen ◊ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek ♪
  23.      univerzálije  -lij ž mn. (á ȃ) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije ♪
  24.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije ♪
  25.      univerzalizácija  -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA