Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (490-514)



  1.      tŕzalica  -e ž () muz. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami: brenkati na mandolino s trzalico; celuloidna, kovinska trzalica
  2.      tŕzanje  -a s () glagolnik od trzati: trzanje mišic / trzanje ujetih rib / trzanje z nosom / s trzanjem uzde spodbujati konja / zbujati zvene iz glasbil s trzanjem / trzanje orožja ob strelu
  3.      tŕzati  -am nedov. () 1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo // nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo // v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi 2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla ● publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanjemuz. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka trzajóč -a -e: trzajoči prsti; trzajoče ribe v mreži
  4.      trzàv  -áva -o prid. ( á) redko ki trza: trzave ustnice
  5.      trzávica  -e ž () 1. nehoteno sunkovito krčenje navadno obraznih mišic: trzavica mu je spreletavala obraz; trzavica okrog ust 2. publ. zelo močna živčna, čustvena napetost zaradi spora, nesporazuma: ves kolektiv je živel v trzavici / povzročati polemične trzavice; v domači mir segajo trzavice sveta
  6.      tŕzen  -zna -o prid. () nar. ki se pusti neposejan, neposajen: trzna njiva / zemlja je ostala trzna neobdelana
  7.      trzljáj  -a m () sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzljaj glave, ustnic / trzljaji poginjajoče živali // nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: ustnice spreleti trzljaj; trzljaj na obrazu; pren. duševni trzljaji
  8.      trznína  -e ž (í) nar. njiva, ki se pusti neposejana, neposajena: sejati pšenico na trznino / prava trznina celo leto neposejana, neposajena njiva
  9.      tŕzniti  -em dov.) 1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi, ustnice mu trznejo; bolestno, nervozno trzniti / krak žabe je ob dotiku trznil / nekaj je trznilo v njej // nehoteno sunkovito se skrčiti: nobena mišica na obrazu mu ni trznila / brezoseb. na licih, obrazu mu je trznilo // v zvezi s s, z narediti sunkovit premik, gib s kakim delom telesa: trzniti z glavo, rameni / konj trzne s kožo 2. preh. sunkovito, na kratko potegniti: trzniti vajeti / trzniti ribiško palico kvišku ● ekspr. avtomobil je trznil in odpeljal se sunkovito premaknil; žarg., šport. vratar ob golu ni niti trznil se ni niti premaknil
  10.      táčan  -a m (á) 1. pog. vlak, ki vozi v Trst: sesti na tačana 2. žarg. hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike; bugivugi: plesati tačana
  11.      tàn  in tán -ána m ( á; ) nekdaj prebivalec trga: prodajati drva tanom / tani in tanke ♦ zgod. sejemske pravice tanov
  12.      tánka  -e ž () ženska oblika od tan: ugledna tanka
  13.      tánski  -a -o prid. () redko trški: tanske obrtniške družine
  14.      táščina  -e ž (á) za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v taščini
  15.      táški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: taško pristanišče / nekdaj taški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno taško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravobot. taški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. taški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi taški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi taški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu táško prisl.: naglašati besede po taško ♦ gastr. speči ribe po taško potresene s peteršiljem in česnom
  16.      tŕžec  -žca m () star. 1. tič: ulica se razširi v tec 2. trgovec, prekupčevalec: vinski tec; tec z lesom / na trgu so se gnetli tci prodajalci, branjevci
  17.      tŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na a) trg, trgovanje: tne zakonitosti / velik tni prostor / tna pristojbina / tni dan / tna proizvodnja; tno blago / tno gospodarstvo / tni inšpektor; tna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trgekon. tni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tna cena cena, ki trenutno velja na tišču; zgod. naselje s tnimi pravicami b) trg, prostor: tna razsvetljava; ten in uličen / tno naselje trško naselje tŕžno prisl.: tno poslovati
  18.      tŕženje  -a s () 1. star. trgovanje, kupčevanje: tenje z lesom 2. ekon. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tišča: sistem mednarodnega tenja; teorija tenja
  19.      tìč  -íča tudi tŕžič -a m ( í; ) manjšalnica od trg: kvadratast tič pred cerkvijo / tiči in mesteca
  20.      tíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tišče; razširiti tišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tišče; izvažati na tuja tišča / zahteve tišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tišče se sprošča, umirja; vplivati na tišče z uvozom / lokalno, mednarodno tišče; naftno, turistično tišče; tišče bombaža / izdelovati za tišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tnica: tišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tišču; devizno tišče; tišče delovne sile trg delovne sile
  21.      tíščen  -čna -o prid. () ten: tiščne raziskave / tiščne ovire
  22.      tíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Tič: tiški čevljarji ♦ gastr. tiški maslovnik maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc
  23.      tŕžiti  -im nedov. () star. 1. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in til; titi z lesom, vinom 2. prodajati: titi vino v tujino / včeraj je dobro til
  24.      tŕžnica  -e ž () navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tnico; hoditi kupovat v tnico / zgraditi tnico / ribja tnica / stojnice na tnici na (živilskem) trgu
  25.      tŕžnost  -i ž () lastnost, značilnost tnega: načela tnosti / tnost gospodarstva / upoštevati tnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje

   365 390 415 440 465 490 515 540 565 590  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA