Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (4.776-4.800)
- tŕgniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. potegniti: z vso močjo trgne puško k sebi; trgniti sabljo izza pasu / konja sta trgnila vprežnici 2. trzniti: pri vsakem taktu je trgnil z glavo; trgniti z rameni ♪
- trgováti -újem nedov. (á ȗ) kupovati in prodajati: države trgujejo med seboj / trgovati z lesom, žitom / trgovati na debelo, na drobno trgujóč -a -e: trgujoče dežele ♪
- trgovínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na trgovino, trgovanje: trgovinska dejavnost / trgovinska menjava med državami / trgovinska pogodba / trgovinski ataše ♦ ekon. trgovinska bilanca; trg. trgovinski rabat 2. star. trgovski: trgovinsko podjetje / trgovinska mreža trgovínsko prisl.: trgovinsko povezane države ♪
- tŕhel -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana // ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast // ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel 2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje ● ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena ♪
- tŕhlost -i ž (ŕ) stanje trhlega: trhlost lesa; gniloba in trhlost // ekspr. nemoč, šibkost: trhlost države / trhlost političnega sistema ♪
- trialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo ♪
- trialízem -zma m (ȋ) zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma ◊ jur. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe ♪
- tribalízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki ♪
- tribút -a m (ȗ) zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut // dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu ♪
- trikót -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik ♦ muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel ♪
- trikótnik -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊
astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna
vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
- tríméter -tra m (ȋ-ẹ̄) lit. tristopni verz: pesem v trimetru / jambski trimeter ♪
- trinóg -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
- tríoksíd -a m (ȋ-ȋ) kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid ♪
- triolét -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma ♪
- tríptih tudi tríptihon -a m (ȋ) 1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih // likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha 2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih 3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler // snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij ♪
- tríptik -a m (ȋ) avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet ♪
- trístolítrski -a -o prid. (ȋ-í) ki drži tristo litrov: tristolitrski sod ♪
- trístópen -pna -o prid. (ȋ-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz ♪
- tŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš 2. narahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe // delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi ♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje 3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so
trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale 4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev 5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka 6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga ● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi;
ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja ∙ ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja trkáje: hodil je, trkaje s peto ob tla trkajóč -a -e: trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle ♪
- tŕma -e ž (ŕ) 1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: ni mi bila všeč njegova trma; premagati trmo; otroška, ženska trma / ekspr. izbiti, iztepsti komu trmo; vztrajati v trmi / ekspr.: trma ga je držala bil je trmast; pasti, uganjati, zganjati trmo / vdati se očetovi trmi; ni popustil v svoji trmi / iz trme, zaradi trme ni šel ∙ obdobje trme pri otroku obdobje nasprotovanja, kljubovanja zahtevam drugih // ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: v vsaki njegovi besedi je bilo čutiti trmo; delal je z občudovanja vredno trmo vztrajnostjo 2. ekspr. trmast človek: težko je sodelovati s tako trmo / huda trma je, kadar uveljavlja svoje mnenje zelo je nepopustljiv / kot psovka s teboj ni mogoče govoriti, trma trmasta ♪
- tróba -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s hupo ∙ nar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicami ♦ vrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans ♪
- tróedín -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvatskem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ♪
- trohéj -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici ♪
- trózvéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza treh držav: ustanoviti trozvezo; armade trozveze ♦ zgod. zveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije leta 1882 ♪
4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876