Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (451-475)



  1.      sprevŕženec  tudi izprevŕženec -nca m () kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevenci / spolni sprevenci
  2.      sprevŕženost  tudi izprevŕženost -i ž () lastnost, značilnost sprevenega: sprevenost položaja / moralna, spolna sprevenost
  3.      sŕž  -í tudi -i ž () knjiž. 1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je s njegovega življenja; prodreti v s problema / v si je ostal romantik 2. redko sten, sredica: delati kroglice iz bezgove si
  4.      stò  stôa m ( ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati stoe; kuriti s stoi / borovi, smrekovi stoi ♦ bot. sto olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti sto z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela stoe; odstranjevati zrna s stoa / koruzni sto 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati stoe zelja za krmo; glava in sto
  5.      stôast  -a -o prid. (ó) podoben stou: stoast cvet
  6.      stôek  -žka m (ō) 1. manjšalnica od sto: borovi stoki / rdečkasti koruzni stoki 2. stou podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi stoki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati stoke / hmeljni stoki
  7.      stôje  -a s (ō) več stoev, stoi: kuriti s smrekovim stojem / mlado koruzno stoje
  8.      stonják  -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi stoi, Coniferophytina
  9.      stŕžek  -žka m () 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stek; sinice in stki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stek je hitro tekel proti domu
  10.      stén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati sten; bezgov sten; sten koruze, vrtnice; sten in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti sten iz tvora / gnojni sten 3. knjiž. jedro, bistvo: sten pripovedi, problema / idejni, miselni sten 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: sten reke / vodni sten ◊ anat. lasni sten osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. sten oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s stenom stenska elektroda
  11.      sténar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus stenar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus stenar
  12.      sténast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima sten: stenasto steblo ♦ les. stenasta razpoka stenova razpoka
  13.      sténov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sten: stenov obseg ♦ les. stenovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stena debla k skorji; stenova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stena debla
  14.      sténski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sten: stenski del stebla / stenski problem ♦ les. stenski trakovi, žarki stenovi trakovi, žarki; teh. stenska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi
  15.      stiti  gl. iztiti
  16.      subverzíja  -e ž () prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična subverzija / narediti subverzijo
  17.      subverzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na subverzijo, prevraten: subverzivna propaganda; subverzivno delovanje / slabš. subverzivni elementi
  18.      svetomŕzen  -zna -o prid. () knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala
  19.      svŕž  -í ž () zastar. sten, sredica: bezgova svzastar. s svi se je usul sneg z veje
  20.      šá  -a m () knjiž., redko vložek, šaa: pripraviti ša; ša jekla ● zastar. šai so nosili rokavice oficirji, podoficirji
  21.      šáa  -e ž () 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šao; podoficirska šaa ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šae za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šao; šaa jekla; velikost šae // talina iz tega materiala: izpustiti šao // taljenje tega materiala: končali so prvo šao 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šao // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šaa
  22.      šaêr  -ja m () žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaer; jemati naboje iz šaerja
  23.      šaírati  -am nedov. in dov. () metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šairati / šairati plavž
  24.      škát  -a m () žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škat cvrči; petje škatov; murni in škati ♦ zool. rožni škat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
  25.      škátji  -a -e prid. () nanašajoč se na škate: škatja krila / škatje petje

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA