Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (440-464)


  1.      seržánt  -a m (ā á) v nekaterih državah podoficirski čin, navadno za stopnjo višji od korporala, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje seržant ♪
  2.      sêržast  -a -o prid. (ȇ) tekst. ki je iz serža: modra seržasta obleka ♪
  3.      skržák  -a m (á) nar. primorsko škržat: oglašanje skržakov ♪
  4.      skržát  -a m (ȃ) škržat: cvrčanje skržatov ♪
  5.      skržetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) enolično se oglašati z ostrimi, odsekanimi glasovi: škržati skržetajo ♪
  6.      sòdržavlján  in sòdržavljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov ♪
  7.      sóržen  -žna -o prid. (ọ̄) soržičen: soržna slama / soržna moka / soržni kruh ♪
  8.      sóržica  -e ž (ọ́) mešanica pšenice in rži: sejati soržico; njiva soržice / peljati soržico v mlin / kruh iz soržice iz soržične moke ♪
  9.      sóržičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na soržico: soržična moka / soržični kruh ♪
  10.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike ♪
  11.      splôšnodržáven  -vna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na vso državo: reševati splošnodržavne probleme / podjetje splošnodržavnega pomena ♪
  12.      sprevŕženec  tudi izprevŕženec -nca m (ȓ) kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevrženci / spolni sprevrženci ♪
  13.      sprevŕženost  tudi izprevŕženost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost sprevrženega: sprevrženost položaja / moralna, spolna sprevrženost ♪
  14.      sŕž  -í tudi -i ž (ȓ) knjiž. 1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je srž njegovega življenja; prodreti v srž problema / v srži je ostal romantik 2. redko stržen, sredica: delati kroglice iz bezgove srži ♪
  15.      stòrž  stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
  16.      stôržast  -a -o prid. (ó) podoben storžu: storžast cvet ♪
  17.      stôržek  -žka m (ō) 1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki 2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki ♪
  18.      stôržje  -a s (ō) več storžev, storži: kuriti s smrekovim storžjem / mlado koruzno storžje ♪
  19.      storžnják  -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina ♪
  20.      stŕžek  -žka m (ȓ) 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu ♪
  21.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda ♪
  22.      stržénar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar ♪
  23.      stržénast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka ♪
  24.      stržénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla ♪
  25.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi ♪

   315 340 365 390 415 440 465 490 515 540  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA