Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (4.290-4.314)


  1.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  2.      sôdba  -e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo 3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje // kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom // miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen 4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe // stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna ● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu ◊ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; jur. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
  3.      sódček  -čka m (ọ́) 1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček ∙ ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debela ♦ aer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu 2. v nekaterih deželah prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte ♪
  4.      sodélavec  -vca m (ẹ́) 1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte 2. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine // oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma ♪
  5.      sodelovánje  -a s (ȃ) glagolnik od sodelovati: a) poudarjati sodelovanje staršev in učiteljev pri vzgoji / gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami; sodelovanje z neuvrščenimi državami; oblike sodelovanja / poslovno sodelovanje b) zahvaliti se komu za sodelovanje / sodelovanje z Osvobodilno fronto / koncert je pripravil radijski orkester v sodelovanju z drugimi orkestri skupno c) sodelovanje pri gradnji elektrarne / sodelovanje v strokovnih revijah / dobiti priznanje za sodelovanje v društvu č) dokazali so mu sodelovanje pri atentatu / sodelovanje na tekmovanju; pravica do sodelovanja v natečaju d) spodbujati otroke k sodelovanju pri pouku; predstava je izzvala živahno sodelovanje občinstva ♪
  6.      sodelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti: čeprav sta delala na istem področju, nista sodelovala; že dolgo sodelujejo z vsemi istovrstnimi organizacijami; igralci so na predstavi premalo sodelovali / obe državi uspešno sodelujeta; gospodarsko, politično sodelovati z deželami v razvoju / ta podjetja poslovno dobro sodelujejo // pomagati komu pri opravljanju kake naloge, dejavnosti: več let je sodeloval s predsednikom / sodeloval je z Osvobodilno fronto 2. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu: navesti vse, ki so sodelovali pri knjigi; sodeloval je pri projektu / podjetje je sodelovalo pri gradnji plinovoda / sodeluje pri pevskem zboru je član pevskega zbora; v komisijah sodeluje širok krog občanov vanje je vključen; sodeluje v domačih in tujih revijah objavlja v njih svoje prispevke // skupaj z drugimi biti aktivno udeležen pri kakem dogodku: sodelovati na natečaju, velesejmu; sodelovati v akciji za čisto okolje / sodelovati na razstavi razstavljati / zaslišali so vse, ki so sodelovali pri pretepu / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati 3. spremljati kako dogajanje z mislimi, dejanji: prizadeval si je, da bi občani na sestanku sodelovali; otroci pri pouku sodelujejo; občinstvo je pri predstavi živahno sodelovalo sodelujóč -a -e: na razstavi sodelujoči slikarji; sam.: razdeliti sodelujočim spominske značke ♪
  7.      sodíšče  -a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu // sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče // poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči ● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi ◊ jur. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; samoupravna sodišča ki se ustanovijo s samoupravnim aktom; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; sodišče združenega dela družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi ♪
  8.      sodník  -a m (í) 1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške 2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj 3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika ● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik ◊ jur. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana ♪
  9.      sodôben  -bna -o prid., sodôbnejši (ó ō) 1. nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost: proučevati sodobni jezik; ukvarjati se s sodobnimi problemi; aktualna vprašanja sodobne družbe; predavati sodobno literaturo // ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju: Prešeren je dobro poznal sodobne in starejše avtorje / skrbno je zapisoval sodobne dogodke 2. ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve: šola je dobila sodobne prostore; prizadevati si za sodobnejšo vsebino pouka; imeti sodobno stanovanje 3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove: njegovo najnovejše delo vsebuje tudi nekatere manj sodobne sestavine; njegova glasba ni sodobna 4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: ima mlade in sodobne starše / ne dovolj sodobni pogledi na vzgojo ● revija za sodobno oblačenje moderno sodôbno prisl.: sodobno se oblačiti; sodobno urejena država ♪
  10.      sodomíja  -e ž (ȋ) spolno občevanje z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja // knjiž., redko homoseksualnost, spolna perverznost ♪
  11.      sodomít  -a m (ȋ) kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti ♪
  12.      sòizvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izvajalec česa: soizvajalec glasbenega dela / stavba ni bila pravočasno dograjena, ker se soizvajalec ni držal roka ♪
  13.      solátnik  -a m (ȃ) vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik ♪
  14.      soldatéska  -e ž (ẹ̑) slabš. nedisciplinirana, brezobzirna vojska, zlasti sovražna: soldateska je morila svobodoljubno prebivalstvo in požigala; država je razpadla in prebivalstvo je bilo na milost in nemilost prepuščeno soldateski; nasilje fašistične, tuje soldateske / divja soldateska je po ulicah nadlegovala ženske divji vojaki // vojska sploh: oblast je prevzela reakcionarna soldateska ♪
  15.      solidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom // strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi ● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati ♪
  16.      solidárnost  -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost ◊ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega ♪
  17.      somíšljenik  -a m (ȋ) kdor ima skupaj s kom enake, iste nazore, enako, isto prepričanje: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence ♪
  18.      sónce  -a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma / morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno / ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca / ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska 2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo // toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu // svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce 3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju 4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje 5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja 7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem 8. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem ● ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši ◊ astr. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem področju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem ♪
  19.      sondáža  -e ž (ȃ) glagolnik od sondirati: dobiti podatke z merjenjem in s sondažo; sondaža tal / sondaža tržišča / raziskovati zidove s sondažami ♪
  20.      sondíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sondirati: a) s sondiranjem ugotavljati toploto vode na jezerskem dnu; sondiranje zemljišča; sondiranje z najmodernejšimi napravami / sondiranje rane, želodca b) sondiranje tržišča; po nekaj mesecih sondiranja so diplomati ugotovili, da za sporazum dobro kaže / psihološka, statistična sondiranja; sondiranje javnega mnenja ◊ geol. seizmično sondiranje raziskovanje zemeljskih plasti z merjenjem potresnih valov, povzročenih z eksplozijo ♪
  21.      sonét  -a m, im. mn. stil. sonétje (ẹ̑) lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale ♪
  22.      sonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov ♪
  23.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ȋ ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla ♪
  24.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (ȍ-í ȍ-á ȍ-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum ♪
  25.      sòpodpísnica  -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma ♪

   4.165 4.190 4.215 4.240 4.265 4.290 4.315 4.340 4.365 4.390  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA