Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (40-64) 
- brzína -e ž (í) 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini ♪
- brzinomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro; električni, mehanični brzinomer ♪
- brzínski -a -o prid. (ȋ) hitrosten: brzinske motorne tekme ♪
- brzo... ali bŕzo... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na brz: brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen ♪
- bŕzojádrnica -e ž (ȓ-ȃ) zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica ♪
- brzojàv -áva m (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk ♪
- brzojáven -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno ♪
- brzojáviti -im dov. (á ȃ) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta ♪
- brzojávka -e ž (ȃ) sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka ♪
- brzojávljanje -a s (á) glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja; brezžično brzojavljanje ♪
- brzojávljati -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati ♪
- brzokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) pesn. ki je brzih, hitrih kril: brzokrili metulji; brzokrila lastovica ♪
- brzokuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec ♪
- brzokuhálnik -a m (ȃ) električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku ♪
- brzonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pesn. ki je brzih, hitrih nog: brzonogi sel; brzonoga srna ♪
- brzoparílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec ♪
- brzoparílnik -a m (ȋ) velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik ♪
- bŕzopárnik -a m (ȓ-ȃ) zastar. parnik za hitro plovbo: potovati z brzoparnikom ♪
- brzopét in brzopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. ki hitro teče: brzopeti zajec ♪
- brzopís -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija ♪
- brzopísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
- brzopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave ♪
- brzoplôven in brzoplóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja ♪
- brzoplóvka -e ž (ọ̑) zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah ♪
- brzopotézen -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec ♪
1 15 40 65 90 115 140 165 190 215 
